Jedro

Namen ureditve v 10.a členu ZGD - 1 je torej prepovedati sklepanje pravnih poslov, ki so pravni temelj ustanovitve družbe (pogodba oziroma akt o ustanovitvi družbe) oziroma prenosa poslovnega deleža v družbi (pogodba o izročitvi in prevzemu), z nepoštenim namenom. Izhajajoč iz opisanega namena omejitev 10.a člena ZGD - 1 lahko torej zaključimo, da položaj iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 ni ovira za pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma položaja ustanovitelja družbe, če je pravni temelj prenosa poslovnega deleža oziroma ustanovitve nove družbe univerzalno pravno nasledstvo (dedovanje oziroma statusno preoblikovanje).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog za vpis oddelitve z ustanovitvijo nove družbe glede subjekta vpisa A. d.o.o.

2.Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom istega zakona in 19. členom Zakona o sodnem registru (v nadaljevanju ZSReg) ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP) pritožuje predlagateljica vpisa. Pritožnica meni, da sodišče prve stopnje napačno tolmači določilo 10.a člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD - 1), katerega namen je potrebno tolmačiti zelo ozko, ne pa široko, površno ali dobesedno "ena družba na tri mesece". Sporni družbenik B. d.o.o. ima en poslovni delež v višini 0,05% glede na celoto udeležbe v družbi. Pri materialnih statusnih preoblikovanjih oddelitve z ustanovitvijo novih družb ali s prevzemom ne gre za singularna pravna nasledstva ustanovitve oziroma pridobivanja poslovnih deležev, ampak družbeniki v teh z oddelitvijo pri novo nastalih družbah postanejo družbeniki na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (enako tudi pri dedovanju). Tako ima družba B. d.o.o. po izvedbi oddelitve namesto ene udeležbe v prenosni družbi še eno udeležbo v novi družbi, skratka dve udeležbi za isto premoženje. Pravilno je po mnenju pritožnice stališče v sklepu Višjega sodišča v Celju II Cpg 62/2023 z dne 3. 8. 2023, da je potrebno celo za družbenike, ki po prvem odstavku 10.a člena ZGD - 1 ne morejo ustanoviti družbe oziroma biti družbeniki, razlagati določbo 10.a člena tako, da univerzalno pravno nasledstvo ne pomeni, da oseba postane ustanovitelj ali družbenik, temveč je že ustanovitelj ali družbenik, njegov status se zgolj preoblikuje iz družbeništva v eni v družbeništvo v dveh (lahko tudi večih) družbah. Pravilnost navedenega judikata je podkrepila sprememba oz. novela ZGD - 1L (Ur. l. RS št. 75/2023 z dne 10. 7. 2023) z dodanim drugim odstavkom 10.a člena ZGD - 1, ki določa, da omejitve ne veljajo za osebo, ki je postala družbenik ali podjetnik na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva. Določba petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 meri na samostojen pravni posel ustanovitve nove družbe oziroma pridobitev deleža v družbi na podlagi singularnega nasledstva. Pri univerzalnem pravnem nasledstvu pa ustanovitelj oziroma družbenik že ima to svojstvo oziroma status. B. d.o.o. je postal družbenik na podlagi 3. točke drugega odstavka 635. člena ZGD - 1. Njegov položaj imetnika poslovnega deleža v novi oz. prevzemni družbi se glede na položaj v prenosni družbi ni spremenil. Nenazadnje pa je sporni manjšinski družbenik malo oziroma mikro podjetje, ki sicer nima zaposlenih, ima pa plačane vse dajatve, dva aktivna bančna računa in ni v nobenem prekršku oziroma položaju, ki ga je zakonodajalec hotel preprečiti z določbo 10.a člena ZGD - 1.

2.Ratio določbe 10.a člena ZGD - 1 je preprečevanje nepoštene poslovne prakse, ne pa hromitev gospodarstva. Ustanovitev ali pridobitev deleža v družbi na vsake tri mesece je slovenski unikum in nima nikakršne veze z varovanjem upnikov, niti varovanjem družbenikov znotraj družbe ali s preprečevanjem nepoštene poslovne prakse. Omejitev "vsake tri mesece en d.o.o." je ne samo nezakonita, celo protiustavna, saj je v nasprotju z načelom svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave Republike Slovenije - URS) in omejuje svobodno podjetniško dejavnost. Prav tako je sprejeta odločitev v nasprotju z načelom sorazmernosti. Nesorazmerna je s ciljem, ki ga je zasledoval zakonodajalec z ureditvijo v 10.a členu ZGD - 1 in z odločitvijo družbenikov, da zaradi tehnične omejitve "vsake tri mesece en d.o.o." zaradi družbenika, ki predstavlja v družbi le 0,05 % delež glede na celoto udeležbe, ne morejo izvesti statusnega preoblikovanja. Pritožnica zato sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni na način, da predlogu predlagateljice v celoti ugodi in dovoli predlagane spremembe pri subjektu vpisa, podrejeno pa, da izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Pritožbenih stroškov ne priglaša.

3.Pritožba je utemeljena.

4.Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo tudi na pravilno uporabo materialnega prava in na bistvene kršitve določb pravdnega postopka (drugi odstavek 350. člena v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, v zvezi s 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP - 1).

5.Ko registrsko sodišče presoja materialno pravne pogoje za vpis določenega podatka v sodni register po 34. členu ZSReg mora hkrati po drugem odstavku 35. člen ZSReg tudi presoditi, ali je narava vpisa takšna, da posameznega podatka ni mogoče vpisati, ne da bi bili istočasno vpisani tudi drugi podatki (npr. pri vpisu novega subjekta v sodni register) in odločiti istočasno o zahtevku za vpis vseh podatkov, ki so predmet vpisa v sodni register. V takem primeru sodišče po tretjem odstavku 35. člena ZSReg ugodi zahtevku za vpis samo, če zahteva predlagatelj vpis vseh tistih podatkov, ki morajo biti istočasno vpisani in če je zahtevek za vpis vsakega od teh podatkov utemeljen.

6.V obravnavani registrski zadevi je predlagateljica postopka C. d.o.o. dne 23. 7. 2024 vložila predlog za vpis ustanovitve družbe A. d.o.o., ki je bila ustanovljena zaradi izvedbe oddelitve od prenosne družbe C. d.o.o.

7.Pri družbi z omejeno odgovornostjo je skladno s 6. točko prvega odstavka 4. člena v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZSReg obvezen podatek, ki se vpisuje v sodni register, tudi podatek o njenih družbenikih. To velja tako v primeru ustanovitve družbe z omejeno odgovornostjo kot tudi v primeru kasnejše spremembe družbenikov.

8.Sodišče prve stopnje je predlagani vpis ustanovitve družbe A. d.o.o. zavrnilo iz razloga, ker eden od družbenikov novoustanovljene družbe, t.j. D. d.o.o., ne izpolnjuje zakonskih pogojev iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 za pridobitev statusa družbenika v novi družbi A. d.o.o., saj je pridobil poslovni delež v družbi E. d.o.o., ki je bila ustanovljena dne 27. 6. 2024 in ki torej ni starejša od treh mesecev, hkrati pa ta družba ne izpolnjuje pogojev iz sedmega odstavka 10.a člena ZGD - 1.

9.Ugotovitve sodišča prve stopnje, da pogoji iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1, t.j. da je družba D. d.o.o. v zadnjih treh mesecih pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev, ne bi bili izpolnjeni, pritožba ne izpodbija. Tudi ne izpodbija ugotovitve sodišča, da v zadevi niso podane izjeme iz sedmega odstavka 10.a člena ZGD - 1.

10.Ker se pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa presoja po času njegove izdaje (časovne meje pravnomočnosti), v pritožbi izpostavljenega dejstva, da so v času odločanja o pritožbi že potekli trije meseci od ustanovitve družbe E. d.o.o., sodišče druge stopnje pri presoji pravilnosti sprejete odločitve ne more upoštevati.

11.Se pa sodišče druge stopnje kot materialno pravno pravilni pridružuje razlagi pritožnice, da se omejitve oziroma okoliščine iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 ne preverjajo za osebe, ki so status družbenika (v novi oziroma prevzemni družbi) pridobile na podlagi določila 3. točke drugega odstavka 635. člena ZGD - 1 v okviru materialnega statusnega preoblikovanja.

12.Stališče, da omejitve iz 10.a člena ne veljajo v primeru pridobitve poslovnega deleža potom materialnega statusnega preoblikovanja je zaslediti tako v pravni teoriji (N. Plavšak, Komentar ZGD-1K, stran 525) kot novejši sodni praksi (VSC Sklep II Cpg 62/2023 z dne 3. 8. 2023).

13.Poleg tega novelirani 10.a člen ZGD - 1 (novela ZGD-1L, ki je začela veljati 25. 7. 2023) v novem drugem odstavku izrecno določa, da "omejitve iz prejšnjega odstavka ne veljajo za osebo, ki je postala družbenik ali podjetnik na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva". Zakonodajalec je izhajal iz specifičnosti pridobitve statusa družbenika oziroma ustanovitelja potom univerzalnega pravnega nasledstva in v predlogu novele ZGD-1L zapisal da "univerzalno pravno nasledstvo predstavlja osrednjo premoženjskopravno značilnost materialnih statusnih preoblikovanj (združitev, delitev, prenosov premoženja). Gre za prehod (prenos) premoženja (celotnega ali določenega sklopa) in obveznosti na pravnega naslednika. Univerzalno pravno nasledstvo pomeni, da pravni naslednik vstopi v vse pravne položaje - v vsa pravna razmerja (tako materialno pravna kot tudi procesno pravna), katerih subjekt je bil njegov pravni prednik. Poleg premoženjskopravnih učinkov imajo materialna statusna preoblikovanja tudi korporacijske učinke - pravne posledice glede vsebine pravnih razmerij med družbo, ki je udeležena pri materialnem statusnem preoblikovanju, in njenimi delničarji oziroma družbeniki. Vsem statusnim preoblikovanjem (materialnim in formalnim) je skupno načelo, po katerem se premoženjski položaj delničarjev oziroma družbenikov družb, ki so udeležene pri statusnem preoblikovanju, zaradi statusnega preoblikovanja ne sme poslabšati. Posamezni družbenik oziroma delničar mora na podlagi statusnega preoblikovanja prejeti premoženje (v obliki delnic prevzemne ali nove družbe, v denarni obliki ali kombinaciji obeh), ki je enake vrednosti kot vrednost delnic oziroma poslovnih deležev, ki jih je imel (v prenosni oziroma prevzeti družbi) pred izvedbo statusnega preoblikovanja in ki so bile zaradi statusnega preoblikovanja razveljavljene (zaradi prenehanja prevzete oziroma prenosne družbe oziroma zaradi zmanjšanja osnovnega kapitala prenosne družbe oziroma zaradi spremembe pravnoorganizacijske oblike)

13..

14.Čeprav se citirana določba drugega odstavka 10.a člena sklicuje na "omejitve iz prejšnjega odstavka" (torej prvega odstavka 10.a člena ZGD - 1), sodišče druge stopnje ne vidi utemeljenega razloga, da izjema ne bi veljala tudi glede omejitve iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1. Namen (ratio legis) omejitev je namreč tako v prvem kot drugem primeru isti - preprečiti pojav nepoštenih poslovnih praks izigravanja upnikov, zaposlenih in države in onemogočiti veriženje družb za dosego nepodjetniških ciljev.

15.Namen ureditve v 10.a členu ZGD - 1 je torej prepovedati sklepanje pravnih poslov, ki so pravni temelj ustanovitve družbe (pogodba oziroma akt o ustanovitvi družbe) oziroma prenosa poslovnega deleža v družbi (pogodba o izročitvi in prevzemu), z nepoštenim namenom (tako N. Plavšak, Komentar ZGD-1K, stran 525). Tudi izhajajoč iz opisanega namena omejitev 10.a člena ZGD - 1 lahko torej zaključimo, da položaj iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 ni ovira za pridobitev poslovnega deleža v družbi z omejeno odgovornostjo oziroma položaja ustanovitelja družbe, če je pravni temelj prenosa poslovnega deleža oziroma ustanovitve nove družbe univerzalno pravno nasledstvo (dedovanje oziroma statusno preoblikovanje).

16.Zavrnitev predlaganega vpisa je po obrazloženem posledica zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere je ostalo za predlagani vpis nove družbe relevantno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno. Zaradi ugotovljene kršitve, ki je glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo odpraviti, je sodišče druge stopnje pritožbi predlagateljice ugodilo, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in mu zadevo vrnilo v nov postopek (prvi odstavek 355. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP - 1 ter 19. členom ZSReg). Sodišče prve stopnje namreč ni presojalo ostalih pogojev za vpis v sodni register in v kolikor bi prvič o tem odločalo sodišče druge stopnje, bi s tem nesorazmerno poseglo v pravico stranke do pritožbe (25. člen Ustave RS).

17.V novem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno odloči o predlogu za vpis in upošteva zgoraj navedeno stališče glede omejitve iz petega odstavka 10.a člena ZGD - 1 za predlagani vpis.

18.Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker niso bili priglašeni.

-------------------------------

1Predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah ZGD-1L z dne 28. 3. 2023, EVA: 2023-2180-0001, prva obravnava, stran 67.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o sodnem registru (1994) - ZSReg - člen 34, 35, 35/2, 35/3 Zakon o gospodarskih družbah (2006) - ZGD-1 - člen 3, 3/1, 4, 4/1, 4/1-6, 10.a, 10a/5, 10a/7, 635, 635/2, 635/2-3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.