Jedro

Stroški stečajnega postopka so tekoči in občasni stroški stečajnega postopka (prvi odstavek 355. člena ZFPPIPP). Oboji morajo biti vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka (356. člen ZFPPIPP). Ker gre za druge stroške, mora predračun stroškov vsebovati opis vrste stroškov in skupni znesek za vsako od vrst teh stroškov (3. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP). Če se med postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov postopka spremeni predračun stroškov na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora, ali na zahtevo upniškega odbora (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP).

Upravitelj ni zatrjeval, da bi sporne stroške predvidel v predračunu stroškov stečajnega postopka. Res je, da pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče natančno določiti višine posameznih stroškov, vendar jih upravitelj lahko oceni. Iz podatkov spisa izhaja, da upravitelj v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka ni vključil nobenih stroškov odvetniških storitev, niti ni pozneje predlagal spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka.

Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.

Upravitelj bi moral sproti seznanjati sodišče, da bi lahko odločalo o potrebnosti stroškov odvetnice. Za angažiranje odvetnice bi moral te stroške predvideti v predračunu ali spremembi predračuna stečajnega postopka in pridobiti sklep sodišča o potrditvi predračuna, nato pa podatke o tem, ali so ti stroški še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, vključiti v redno poročilo (295. in 356. člen ZFPPIPP).

Stroški, katerih plačilo je upravitelj predlagal za delo pooblaščene odvetnice, niso bili potrebni, in bi upravitelj, glede na svoje strokovno znanje in izkušnje, lahko navedene dopise, tako strokovno kot tudi časovno, sestavil sam.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

Izpodbijani sklep

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog upravitelja z dne 30. 6. 2026 (procesno dejanje 159, v nadaljevanju p. d.) za izdajo soglasja za plačilo stroškov stečajnega postopka, navedenih v predlogu upravitelja, ki je sestavni del izreka tega sklepa in je objavljen hkrati z objavo tega sklepa (p. d. 163). Sodišče je ocenilo, da stroški odvetniških storitev za izdelavo treh pozivov dolžnikom stečajnega dolžnika za vračilo posojil oziroma za predložitev dokazil o vračilu posojil ter za izdelavo poročila o terjatvah stečajnega dolžnika na podlagi pregleda prometa na transakcijskem računu v skupnem znesku 746,64 EUR, ne zahtevajo posebnega pravnega znanja upravitelja, temveč sodijo med običajne naloge upravitelja pri ugotavljanju in uveljavljanju premoženja stečajne mase. Zato niso nujno potrebni stroški stečajnega postopka. Upravitelj tudi ni izkazal okoliščin, iz katerih bi izhajalo, da je bila v konkretnem primeru pomoč odvetnika nujna ali potrebna zaradi posebne pravne ali dejanske zahtevnosti zadeve. Prav tako je sodišče dodalo, da iz zadnjega rednega poročila (p. d. 140) ne izhaja, da bi bile napovedane tožbe dejansko vložene, prav tako ne, da bi navedene terjatve upravitelj še vodil kot neunovčeno premoženje stečajne mase oziroma da bi bila v zvezi z njimi opravljena nadaljnja dejanja za njihovo unovčenje.

Pritožba upravitelja

2.Upravitelj se je zoper sklep pravočasno pritožil (p. d. 167) in je uveljavljal pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvenih procesnih kršitev po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da izda soglasje k plačilu stroškov postopka.

Odločitev sodišča druge stopnje in razlogi

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Stroški stečajnega postopka so tekoči in občasni stroški stečajnega postopka (prvi odstavek 355. člena ZFPPIPP). Oboji morajo biti vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka (356. člen ZFPPIPP). Ker gre za druge stroške, mora predračun stroškov vsebovati opis vrste stroškov in skupni znesek za vsako od vrst teh stroškov (3. točka drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP). Če se med postopkom pokaže, da posamezne vrste stroškov niso več potrebne ali zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, sodišče glede teh vrst stroškov postopka spremeni predračun stroškov na predlog upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora, ali na zahtevo upniškega odbora (tretji odstavek 356. člena ZFPPIPP). Poleg tega upravitelj potrebuje sklep sodišča o soglasju k plačilu stroškov stečajnega postopka (prvi odstavek 357. člena ZFPPIPP), razen če bi šlo za izjeme po drugem odstavku 357. člena ZFPPIPP, kar pa ni situacija v konkretnem primeru. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog upravitelja za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka v skupni višini 746,64 EUR po stroškovniku odvetnice A. A., ki jo je upravitelj pooblastil za opravo določenih storitev. Upravitelj ni navedel, za kakšno vrsto stroškov stečajnega postopka iz 355. člena ZFPPIPP gre ter ni zatrjeval, da bi šlo za stroške, ki nastajajo tekoče, ves čas stečajnega postopka, kar pomeni, da gre za druge občasne stroške stečajnega postopka po 6. točki tretjega odstavka 355. člena ZFPPIPP.

5.Upravitelj ni zatrjeval, da bi sporne stroške predvidel v predračunu stroškov stečajnega postopka. Res je, da pri določitvi predračuna stroškov ni mogoče natančno določiti višine posameznih stroškov, vendar jih upravitelj lahko oceni.

5.Iz podatkov spisa izhaja, da upravitelj v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka ni vključil nobenih stroškov odvetniških storitev, niti ni pozneje predlagal spremembe predračuna stroškov stečajnega postopka.

5.Tako s stroški odvetniških storitev, za plačilo katerih upravitelj sedaj zahteva soglasje, ni bilo seznanjeno ne sodišče (da bi lahko opravilo vnaprejšnjo presojo potrebnosti teh stroškov ob odločanju o določitvi predračuna oziroma spremembe predračuna) in ne upniki (ki tako tudi niso imeli možnosti vložitve pravnega sredstva zoper sklep o določitvi predračuna stroškov stečajnega postopka). Posledično, ker sporni stroški niso bili vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, tudi redna poročila upravitelja niso vsebovala podatka, ali so stroški, vključeni v predračun stroškov stečajnega postopka, po vrsti ali obsegu še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku (druga alineja 6. točke 295. člena ZFPPIPP).

6.Upravitelj bi torej moral sporne stroške predvideti v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka oziroma v zvezi z njimi predlagati spremembo predračuna, česar ni storil. Sodna praksa glede možnosti podaje soglasja za plačilo stroškov, ki jih upravitelj ni vključil v predračun stroškov stečajnega postopka (in s tem pridobil predhodno soglasje za angažiranje odvetnice v konkretnem primeru), je sicer različna, kar pa za odločitev o pritožbi v konkretnem primeru ni pomembno. Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu, ne glede na nevključitev spornih stroškov v predračun stroškov stečajnega postopka, presojalo, ali so bili potrebni in ocenilo, da temu ni bilo tako. Sodišče druge stopnje temu pritrjuje.

7.Postopek zaradi insolventnosti je treba voditi tako, da se zagotovijo najugodnejši pogoji za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP), kar pomeni, da se upoštevajo samo stroški, ki so nujni in potrebni za potek stečajnega postopka. Drugih stroškov ni mogoče priznati.

8.Upravitelj je v pritožbi uveljavljal, da je o spornih terjatvah do fizičnih oseb B. B. višini 52.560 EUR in do nekdanje direktorice dolžnika C. C. v višini 42.650,00 EUR obveščal sodišče v večih rednih poročilih (od 24. 1. 2025 do 31. 3. 2025, p. d. 51), od 1. 4. 2025 do 30. 6. 2025 (p. d. 85), od 1. 7. 2025 do 30. 9. 2025 (p. d. 106). Glede terjatve do B. B. je upravitelj pojasnil, da je bil njen obstoj znan že od samega začetka stečajnega postopka, pravna podlaga pa je bila upravitelju posredovana in znana šele po posredovanju odvetnice. Znano je bilo, da je bil dolžnik pozvan k plačilu, pa se na poziv ni odzval. Ker je bila terjatev do dolžnika relativno visoka, je upravitelj upnike pozval na založitev stroškov pravdnega postopka (p. d. 120). Če bi bilo v zvezi z uveljavitvijo terjatve treba vložiti tožbo, bi bilo treba angažirati odvetnika. Upravitelj si je tudi sam prizadeval za vložitev tožbe, vendar je bila končna opustitev namere posledica pomanjkanja sredstev v stečajni masi in interesa upnikov, ne pa odločitve upravitelja ali morebitne neutemeljenosti zahtevka. Glede terjatve do C. C., ki je bila direktorica dolžnika pred začetkom stečajnega postopka, je bilo izpostavljeno dejstvo, da je bilo računovodstvo dolžnika neurejeno in da upravitelj ob prevzemu poslov ni pridobil nobene uporabne računovodske dokumentacije. C. C. je v zvezi s terjatvijo iz naslova vrnitve posojila, ki jo je imel dolžnik do nje, izkazovala pobot v skladu z 261. členom ZFPPIPP, vsa dokazila v zvezi s pobotom je upravitelj prejel šele potem, ko je odvetnica pozvala C. C., da posreduje dokazila.

9.Upravitelj ima pravico do nagrade za svoje delo. V stečajnem postopku nagrada upravitelja med drugim vključuje nadomestilo za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika ter za izdelavo otvoritvenega poročila (1. točka četrtega odstavka v zvezi s prvim odstavkom 103. člena ZFPPIPP). Nadalje nagrada upravitelja vključuje tudi nadomestilo za preizkus terjatev, ki se določi v sorazmerju s številom pravočasno prijavljenih terjatev (2. točka četrtega odstavka 103. člena ZFPPIPP). Upravitelj je namreč pojasnil, da se je hkrati s preizkusom terjatev in odločitvijo o izterjavi terjatve dolžnika iz naslova posojila do C. C. ugotavljalo, ali je bila z nakazilom domnevnih neto zneskov mesečnih plač delavcev resnično izpolnjena obveznost stečajnega dolžnika iz naslova obračuna in izplačila obveznosti iz delovnega razmerja. Sredstva za plače naj bi za delavce dolžnika namreč nakazovala C. C. Tudi za opravljeno delo v zvezi s preizkusom terjatev upravitelj torej dobi nagrado.

10.Če ob začetku stečajnega postopka hkrati obstajata terjatev posameznega upnika do stečajnega dolžnika in nasprotna terjatev stečajnega dolžnika do tega upnika, terjatvi z začetkom stečajnega postopka veljata za pobotani, če ni v 263. členu tega zakona drugače določeno (prvi odstavek 261. člena ZFPPIPP). Vsa vprašanja, ki jih je moral upravitelj razrešiti v zvezi s pobotno terjatvijo C. C., ki je ni treba prijaviti v stečajnem postopku sodijo v njegovo delo, za katerega prejme plačilo. Upravitelj je po programu opravil izpit za upravitelja (1. točka prvega odstavka 114. člena ZFPPIPP), kar pomeni, da ima vso strokovno znanje, ki je potrebno za presojo, ali velja terjatev, ki jo ima upnik do stečajnega dolžnika, za pobotano ali ne. V konkretnem primeru tudi ni šlo za neko obsežno, kompleksno vprašanje, ampak samo za pridobitev dokazil, da je C. C. res namesto stečajnega dolžnika zagotovila plače za delavce. Na drugačno odločitev sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbena trditev, da je upravitelj šele na poziv odvetnice prejel vsa dokazila, da je lahko preizkusil, ali je utemeljena terjatev, ki jo uveljavlja C. C. v pobot. Že iz prvega rednega poročila (p. d. 51) za obdobje od 24. 1. 2025 do 31. 3. 2025 izhaja, da je upravitelj sodeloval z nekdanjo direktorico dolžnika C. C. Ta mu je tudi povedala, da obstoji terjatev iz naslova posojila stečajnega dolžnika do nje in tudi do dolžnikovega dolžnika B. B. Glede na to, da je C. C. sodelovala z upraviteljem, sodišče druge stopnje ne vidi podlage, da upravitelj ne bi mogel v komunikaciji z C. C. dobiti dokumentacije v zvezi s terjatvijo, ki jo je C. C. uveljavljala v pobot navedenemu posojilu. Nenazadnje iz elektronskega sporočila C. C. tajništvu upravitelja z dne 17. 2. 2025 in 22. 4. 2025 tudi izhaja, da je upravitelju sama poslala dokazila v zvezi s pobotom terjatve zoper njo in bilance za leta od 2020 do 2022, za ostala leta pa je odgovorila, da bilanc nima. Z vsemi navedenimi podatki je upravitelj torej razpolagal že pred izdelavo prvega rednega poročila z dne 25. 4. 2025, kar pa iz slednjega ne izhaja. Po oceni sodišča druge stopnje torej ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi lahko bil potreben strošek odvetnice zato, ker je šele po njenem posredovanju upravitelj dobil ustrezna dokazila.

11.Glede pritožbenega razloga, da je bilo računovodstvo neurejeno in koliko dela je upravitelj moral vložiti v pridobivanje dokumentacije, sodišče druge stopnje ne dvomi v to, da je upravitelj res moral opraviti veliko delo. Vendar so bili stroški računovodskih storitev po predlogu upravitelja (p. d. 72) potrjeni s sklepom sodišča (p. d. 75). Stroški računovodskih storitev bodo plačani posebej (1. točka šestega odstavka 103. člena v zvezi s 7. točko drugega odstavka 355. člena ZFPPIPP).

1.Glede terjatve do D. d. o. o., v višini 122.000,00 EUR pa je C. C. sicer zatrdila, da naj bi bila obveznost vračila posojila kompenzirana, vendar ni pojasnila, kdaj, kako in s čim, zlasti pa upravitelj o morebitni kompenzaciji ni imel nobenih dokazil. C. C. je šele potem, ko ji je pooblaščena odvetnica poslala opomin, dolžniku predložila dokumentacijo, ki je verjetno izkazovala nasprotno terjatev dolžnika D. d. o. o. do stečajnega dolžnika in torej kompenzacijo obveznosti vračila posojila z nasprotnimi poslovnimi terjatvami. Vse navedeno se je po trditvah upravitelja odvijalo še pred prvim rednim poročilom, ki ga je upravitelj vložil v spis 25. 4. 2025. Vendar je sam pojasnil, da o poteku preiskovanja in ugotovitvah sodišča ni obveščal, kar pa ne pomeni, da postopek ugotavljanja terjatve in okoliščin v zvezi z njenim prenehanjem ni bil potreben. Upravitelj je šele v pritožbi opisal potek dogodkov, ki iz spisa niti vseh dosedanjih poročil upravitelja niso razvidni. Upravitelj bi moral sproti seznanjati sodišče, da bi lahko odločalo o potrebnosti stroškov odvetnice. Za angažiranje odvetnice bi moral te stroške predvideti v predračunu ali spremembi predračuna stečajnega postopka in pridobiti sklep sodišča o potrditvi predračuna, nato pa podatke o tem, ali so ti stroški še potrebni ali zadostni za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku, vključiti v redno poročilo (295. in 356. člen ZFPPIPP). Kot izhaja iz poročila odvetnice, ki ga je upravitelj priložil k predlogu za izdajo soglasja k plačilu stroškov stečajnega postopka (priloga k p. d. 159), naj bi se računi, na podlagi katerih je bila izkazana terjatev D. do dolžnika in zapirana s pobotom, nanašali na obdobje iz leta 2023, kar bi lahko bilo razvidno iz računovodstva stečajnega dolžnika. Pooblaščena odvetnica je v navedenem poročilu tudi pojasnila, da z računi, na podlagi katerih je bil izveden pobot, ne razpolaga in niso bili predmet dodatnega preverjanja. Ti računi bi morali biti preverjeni v okviru računovodskih del, ki jih je upravitelj prepustil v delo računovodskemu servisu. V nobenem od rednih poročil problematika v zvezi s terjatvijo do dolžnika stečajnega dolžnika D. d. o. o. ni bila omenjena in sodišče prve stopnje z njo ni moglo biti seznanjeno.

2.Upravitelj je v pritožbi uveljavljal, da če je sodišče menilo, da upravitelj s predložitvijo predloga in prilog ni dovolj prepričljivo izkazal potrebnih okoliščin, bi ga moralo pozvati na dopolnitev, ne pa kar zavrniti predloga. Nadalje, da ne drži ugotovitev sodišča v izpodbijanem sklepu, da iz zadnjega rednega poročila (p. d. 140) ne izhaja, da bi bile napovedane tožbe dejansko vložene oziroma da bi navedene terjatve upravitelj še vodil kot neunovčeno premoženje oziroma da bi bila v zvezi z njimi opravljena nadaljnja dejanja za njihovo unovčenje. V navedenem zadnjem rednem poročilu je namreč izrecno napisano, da stečajno maso sestavlja tudi terjatev na vračilo posojila do fizične osebe B. B. v višini 52.560,00 EUR. Iz predstavljenega izhaja, da je upravitelj terjatev do dolžnika stečajnega dolžnika ves čas od začetka stečajnega postopka vodil kot premoženje stečajnega dolžnika in si prizadeval za njeno unovčenje.

3.Vendar je po mnenju sodišča druge stopnje najprej naloga upravitelja, da seznani sodišče o vseh pravno pomembnih dejstvih stečajnega postopka, med drugim tudi o terjatvah stečajnega dolžnika do svojih dolžnikov. Drži pritožbena trditev upravitelja, da je bila v rednih poročilih omenjena terjatev do B. B., vendar sodišče ni bilo seznanjeno s tem, da bo tudi v zvezi s pozivom na plačilo te terjatve upravitelj dal pooblastilo pooblaščeni odvetnici. Tega upravitelj ni omenil v predlogu predračuna stroškov stečajnega postopka in redna poročila niso vsebovala podatkov po 6. točki 295. člena ZFPPIPP v zvezi s spornimi stroški odvetniškega zastopanja. Le iz rednega poročila za obdobje od 1. 4. 2025 do 30. 6. 2025 (p. d. 85) izhaja, da bo upravitelj delo glede terjatve do C. C. predal pooblaščenki. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi moralo sodišče upravitelja prej pozivati na dopolnitev stroškovnika, preden je izdalo izpodbijani sklep ampak, bi moral najprej upravitelj, ki ima položaj organa v stečajnem postopku (prvi odstavek 97. člena ZFPPIPP), v medsebojni komunikaciji s sodiščem, sodišče seznaniti z vsemi opisanimi okoliščinami, česar kot je sam v pritožbi pojasnil ni storil.

4.Kot je sodišče druge stopnje že doslej pojasnilo, ne sprejema pojasnila upravitelja, da je bil potreben strošek angažiranja odvetnice zato, ker dolžnik ni imel urejenega računovodstva in da je upravitelj poskušal preteklo dogajanje v poslovanju stečajnega dolžnika rekonstruirati iz podatkov o prometu na transakcijskih računih in, da je upravitelj nekdanjo direktorico sam nič kolikokrat neuspešno pozival na pojasnila in posredovanje dokumentacije. Pooblaščena odvetnica je sama v poročilu zapisala, da z navedenimi računi ne razpolaga. Te podatke bi moral upravitelj pridobiti preko računovodske službe, na katero je prenesel ta dela. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da se je upravitelj tudi glede dolžnikov B. B. in D. d. o. o. odločil za angažiranje odvetnice brez lastnega predhodnega poziva dolžnikovima dolžnikoma na podlagi izkušenj z neodzivnostjo dolžnikov na pozive upravitelja v podobnih primerih. Sodišče druge stopnje ne pritrjuje posplošenemu stališču upravitelja, da se dolžniki prej odzovejo na poziv pooblaščene odvetnice kot na poziv upravitelja. C. C. se je na njegove pozive odzvala. Dejstvo, da se nobeden od ostalih dveh dolžnikov ni odzval na poziv pooblaščene odvetnice pa tudi ne potrjuje teze upravitelja, da se dolžniki bolje odzivajo na pozive odvetnika kot na pozive upravitelja. ZFPPIPP daje v 292. členu izrecno podlago upravitelju, da zahteva dokumentacijo ter podatke in pojasnila o poslih stečajnega dolžnika ter drugih dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za vodenje stečajnega postopka ali za sestavo računovodskih izkazov iz prvega odstavka 291. člena tega zakona.

5.Sodišče druge stopnje tako pritrjuje prvostopenjskemu, da stroški, katerih plačilo je upravitelj predlagal za delo pooblaščene odvetnice, niso bili potrebni, in da bi upravitelj, glede na svoje strokovno znanje in izkušnje, lahko navedene dopise, tako strokovno kot tudi časovno, sestavil sam. Iz navedenega izhaja, da tudi ni podana izjema po 5. točki šestega odstavka 103. člena ZFPPIPP. Tudi pravna teorija pojasnjuje, da upravitelj sicer lahko posamezne storitve, ki pomenijo opravljanje nalog upravitelja odda drugi osebi; ker pa nagrada upravitelja že vključuje nadomestilo za te storitve, upravitelj teh storitev po drugem odstavku 354. člena ZFPPIPP ne sme plačati v breme stečajne mase (kot strošek stečajne mase), temveč jih mora kriti iz lastnih sredstev.

6.Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih postopkovnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP) je pritožbo zavrnilo ter izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).