Jedro

Tudi izkazana utemeljenost tožbenega zahtevka ne omogoča stranki novega odločanja o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka krije sama svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Tožnik je v tej pravdi zahteval ugotovitev, da je edini lastnik stanovanja, vpisanega v vl. št. ..., k.o. ... in sorazmernega deleža na skupnih delih in napravah, kar je toženka dolžna priznati in mu izstaviti ustrezno zemljiškoknjižno listino za vknjižbo njegove lastninske pravice. Prvostopenjsko sodišče je tožbenemu zahtevku ugodilo.

2. Pritožbeno sodišče je toženkini pritožbi ugodilo, sodbo prvostopenjskega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo. Presodilo je, da je obravnavani tožbeni zahtevek identičen zahtevku v zadevi Okrožnega sodišča v Ljubljani P 1023/2004 v kateri je bilo o njem že pravnomočno odločeno.

Navedbe revidenta

3. Zoper ta sklep v zvezi s prvostopenjsko sodbo je tožnik vložil pravočasno revizijo iz vseh revizijskih razlogov s predlogom, naj ji revizijsko sodišče ugodi in sklep pritožbenega sodišča razveljavi ter zadevo vrne pritožbenemu sodišču v novo sojenje, podredno, naj spremeni sklep pritožbenega sodišča tako, da zavrne toženkino pritožbo in potrdi sodbo prvostopenjskega sodišča. Navaja razloge o utemeljenosti tožbenega zahtevka. Poudarja, da se je odpovedal neuvedenemu dedovanju po svojih starših pred razvezo zakonske zveze, sklenjene s toženko, in da je zato sklicevanje pritožbenega sodišča na sodno prakso napačno.

Odgovor nasprotne stranke

4. Toženka v odgovoru na revizijo opozarja, da so z revizijo uveljavljani predvsem nedopustni očitki zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Soglaša z razlogi pritožbenega sodišča, da gre za odločanje o že pravnomočno razsojeni stvari in da novo dejstvo ni bistveno za odločitev. Predlaga, da se revizija zavrže oziroma zavrne.

5. Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije [375. člen Zakona pravdnem postopku (ZPP)].

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sklep, ki ga revizija izpodbija, je procesne narave.(1) Temelji na presoji, ali je podana istovetnost pravdnih strank in istovetnost tožbenega zahtevka. Glede presoje slednjega ni splošnega konsenza o tem, katera izmed številnih teorij naj se uporablja. Sodna praksa uporablja procesno ekvivalenčno teorijo, po kateri se upoštevata in istovetnost samega tožbenega zahtevka in istovetnost njegove dejanske podlage, historičnega dogodka.(2)

8. Tožnik je revizijo vložil iz vseh revizijskih razlogov, vendar v njej ni navedb o bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka (npr. o napačni uporabi 12. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, prvega odstavka 351. člena ZPP oziroma drugega odstavka 354. člena ZPP, prvega odstavka 274. člena ZPP). Ker revizijsko sodišče na bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je ta nekonkretiziran očitek revizije neupošteven.

9. Revizija tako vsebuje le navedbe o utemeljenosti tožbenega zahtevka oziroma navedbe o zmotni uporabi materialnega prava, ki pa glede na procesno naravo pritožbene odločitve za revizijski preizkus izpodbijanega sklepa, ki je v obravnavani zadevi osredotočen na pravilno uporabo procesnih pravil, niso pravno relevantne. Povedano drugače, (tudi izkazana) utemeljenost tožbenega zahtevka ne omogoča stranki novega odločanja o zahtevku, o katerem je že bilo pravnomočno odločeno.

10. Takšen je tudi revizijski očitek, da se je pritožbeno sodišče sklicevalo na napačne judikate. Revizijsko sodišče ugotavlja, da se je pritožbeno sodišče na judikate sklicevalo pri presoji, ali je novo dejstvo (notarsko sklenjena odpoved neuvedenemu dedovanju) bistveno (odločilno) oziroma ali bi lahko vplivalo na odločitev v obravnavani zadevi. Tako je dejansko znova (materialnopravno) presojalo obravnavano zadevo, kar pa na pravilnost (procesne) odločitve nima vpliva. Pritožbeno sodišče bi moralo presojati le istovetnost dejanskih podlag v obeh pravdah, vendar je ob tej presoji navedlo še dodaten, nebistven razlog, da tožnik s svojim zahtevkom ne bi bil uspešen, saj novo dejstvo za odločitev ni bistveno. Nenazadnje velja na tem mestu še pripomniti, da navedba izpuščenega oziroma novega dejstva, ki se nanaša na isti dejanski kompleks (historični dogodek), ne spreminja istovetnosti dejanske podlage tožbenega zahtevka.(3)

11. Ker niso podani v reviziji uveljavljani razlogi ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (371. člen ZPP), je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

12. Toženkini stroški revizijskega odgovora niso bili potrebni. V njem je vsebinsko odgovarjala na revizijo in predlagala njeno zavrženje oziroma zavrnitev. Revizijsko sodišče je revizijo zavrnilo, vendar iz razlogov, ki so procesne narave. Zato mora toženka te stroške v skladu s prvim odstavkom 155. člena ZPP kriti sama.

Op. št. (1): Tako tudi odločba Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 873/2006 z dne 16.4.2009. Op. št. (2): Glej tudi Dragica Wedam Lukič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Založba Uradni list Republike Slovenije in GV Založba, 2006, str. 179 do 201. Op. št. (3): Glej npr. odločbo Vrhovnega sodišča Republike Slovenije II Ips 596/2005 z dne 21.2.2008.