Jedro

Tudi pri odmeri odškodnine ožjim družinskim članom za duševne bolečine zaradi smrti bližnjega je treba uporabiti kriterije, ki so določeni v 179. členu OZ.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom zaradi delnega umika tožbe (gleda zneska 3.591,62 EUR) postopek ustavilo, s sodbo pa toženki naložilo, da mora tožniku plačati za nepremoženjsko škodo znesek 6.067,49 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva vložitve tožbe do plačila ter da mu mora povrniti odmerjene pravdne stroške. V presežku je zahtevek tožnika zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo prvostopenjsko sodbo.

3. Tožnik je proti drugostopenjski sodbi vložil pravočasno revizijo. Meni, da je prisojena odškodnina prenizka in nepravična za smrt 21-letne hčerke v cestnem prometu, ki je bila posledica divje vožnje zavarovanca toženke. Predlaga, naj revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

4. Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Če nekdo umre, lahko sodišče odgovorni osebi naloži, da plača njegovim ožjim družinskim članom pravično denarno odškodnino za njihove duševne bolečine (180. člen Obligacijskega zakonika - OZ). Tudi pri odmeri odškodnine za tovrstno nepremoženjsko škodo pa je treba uporabiti kriterije, ki so določeni v 179. členu OZ. Ti so bili ob upoštevanju pravno odločilnih dejstev, ki so bila ugotovljena v postopku pred sodiščema druge in prve stopnje, v izpodbijani drugostopenjski sodbi pravilno uporabljeni, zaradi česar je prisojena odškodnina očetu za tragično smrt hčerke v višini sedemnajst in pol povprečnih neto plač v skladu z okoliščinami tega primera in tudi v okviru prisojenih odškodnin v podobnih primerih.

7. Načelo individualizacije višine odškodnin mora biti vselej upoštevano tudi tako, da odmera odškodnin ni le odraz oškodovančevega individualnega vrednotenja konkretnih posledic, katerih subjektivno doživljanje je z vidika slehernega oškodovanca že po naravi stvari zanj vselej poudarjeno neugodno. Pomembno je, da ima omenjeno načelo korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih. Da je bilo to načelo ob odmeri odškodnine tožniku pravilno upoštevano, pokaže njena primerjava s prisojenimi odškodninami v podobnih primerih(1). Rezultat te primerjave namreč potrjuje primerno umeščenost tožniku pravnomočno prisojene odškodnine v okvir ostalih prisojenih odškodnin za tako škodo.

8. Ker niso podani razlogi, zaradi katerih je bila vložena revizija, niti razlogi, na katere pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba neutemeljeno revizijo tožnika na podlagi določbe 378. člena ZPP zavrniti in z njo tudi njegov zahtevek za povrnitev stroškov revizije (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

Op. št. (1): Primerljive so zlasti zadeve II Ips 568/2006, II Ips 116/2006 in II Ips 1099/2007.