Jedro

Ker vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev, sta s sklenitvijo Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja zgolj razdelila skupno premoženje. To dejanje zato nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. V kolikor zakonca Sporazumov o razdelitvi skupnega premoženja ne bi sklenila, bi bilo treba šteti, da je žena stečajnega dolžnika v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico na deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Stečajni upravitelj je dolžan iz stečajne mase povrniti stečajnemu dolžniku stroške za odgovor na pritožbo v znesku 1.301,13 EUR, v 15 dneh.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor proti odpustu obveznosti, ki ga je vložil stečajni upravitelj.

2. Zoper navedeni sklep je vložil pravočasno pritožbo stečajni upravitelj. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb postopka, napačne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da postopek odpusta obveznosti ustavi in predlog za odpust obveznosti zavrne. Podrejeno predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

3. Odgovor na pritožbo je vložil stečajni dolžnik, ki ga zastopa Odvetniška družba A., o. p., d. o. o. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbo stečajnega upravitelja zavrne. Priglaša stroške za odgovor na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da sta si stečajni dolžnik in njegova žena B. B. razdelila skupno premoženje z notarskim zapisom Sporazuma o delitvi skupnega premoženja opr. št. SV 52/2013 z dne 24. 1. 2013 (z Aneksom opr. št. SV 117/13 z dne 18. 2. 2013) ter z notarskim zapisom Sporazuma o delitvi skupnega premoženja št. SV 53/2013 z dne 25. 1. 2013 (nadalje: Sporazuma). Ugotovilo je, da so bile vse v Sporazumih navedene nepremičnine obremenjene s hipotekami, in sicer nepremičnini na Ulici 1, Z., s pogodbenimi hipotekami do višine 75.000,00 EUR, nepremičnina v Ulici 2 v Z. pa s pogodbeno hipoteko v višini 160.000,00 EUR, pri čemer niso upoštevane obresti od navedenih zneskov. Nadalje je ugotovilo, da je bila nepremičnina na Ulici 1 prodana v stečajnem postopku za 172.730,07 EUR, s čimer ne bo v celoti poplačan niti ločitveni upnik C. Leasing d. o. o., ki je imel na tem premoženju pogodbeno hipoteko za terjatev v znesku 179.308,00 EUR. Tudi nepremičnini na Ulici 1, ki sta pripadli B. B., sta obremenjeni s pogodbenimi hipotekami preko višine njihove vrednosti. Družba D. d. o. o., v kateri je imel dolžnik 100 % poslovni delež, je bila iz sodnega registra izbrisana brez likvidacije in je bila brez vrednosti. Ugotovilo je še, da premičnine, ki so pripadle B. B., ne predstavljajo tržno zanimivejšega ali vrednejšega premoženja ter da iz notarskih sporazumov ni razvidno, da bi dolgove prevzel izključno stečajni dolžnik.

6. Na podlagi navedenega je sodišče prve stopnje sklenilo, da bi se hipotekarni upnik v vsakem primeru poplačal iz kupnine, pridobljene s prodajo nepremičnine na Ulici 1, ne glede na to, ali bi se nepremičnina kot celota prodajala v stečajnem postopku ali pa bi se solastniški delež dolžnikove žene prodajal v izvršbi. Do določene mere bi bila za hipotekarnega upnika uveljavitev terjatve oziroma pogodbene hipoteke s tem res otežena, vendar pa prodaja nepremične na položaj drugih upnikov v nobenem primeru ne bi imela vpliva. Pri tem je treba upoštevati tudi, da je prav delitev skupnega premoženja omogočila nadaljnjo unovčevanje skupnega premoženja. Nadalje je navedlo, da je B. B. prejela nepremičnine, ki so vse bile obremenjene s pogodbenimi hipotekami preko višine njihove vrednosti, saj se obremenjenim nepremičninam njihova vrednost ustrezno zmanjša. Zato ne drži, da je B. B. prejela zgolj aktivo, stečajni dolžnik pa tudi pasivo oziroma da je vrednost premoženja, ki ga je prejel stečajni dolžnik, bistveno manjša od vrednosti premoženja njegove žene. Glede dolgov je navedlo še, da prevzem dolgov ne vpliva na pravni položaj upnikov. Sklenilo je, da je dolžnik uspel izpodbiti zakonsko domnevo iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ter da tudi ni izpolnjen pogoj iz 3. točke četrtega odstavka istega člena, saj dolžnik s premoženjem ni razpolagal neodplačno ali za neznatno plačilo.

7. Po tretjem odstavku 399. člena ZFPPIPP odpust obveznosti ni dovoljen, če iz ravnanja stečajnega dolžnika v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja ali glede na njegov premoženjski položaj izhaja, da bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti iz prvega odstavka tega člena (v nadaljnjem besedilu: zloraba pravice do odpusta obveznosti). Če se ne dokaže drugače, velja, da predlog za odpust obveznosti pomeni zlorabo pravice do odpusta obveznosti, v primerih navedenih v četrtem odstavku 399. člena ZFPPIPP, med drugim (3.) če je stečajni dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja … razpolagal s svojim premoženjem neodplačno ali za neznatno plačilo ter (4.) če je stečajni dolžnik izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu tega zakona značilnost izpodbojnega pravnega dejanja in je bil v skladu z 277. členom tega zakona uveljavljen zahtevek za izpodbijanje tega pravnega dejanja.

8. Stečajni upravitelj v pritožbi kot bistveno navaja, da je stečajni dolžnik s sklenitvijo Sporazumov v času, ko je že bil insolventen, izvedel pravno dejanje, ki ima po 271. členu ZFPPIPP naravo izpodbojnega pravnega dejanja, saj je bilo dejanje opravljeno z namenom zmanjšanja čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da bi zaradi tega prejeli drugi upniki plačilo v manjšem deležu kot če ne bi bilo opravljeno. Stečajni upravitelj je zato uveljavljal zahtevek za izpodbijanje pravnega dejanja v skladu z 277. členom ZFPPIPP. Glede poslabšanja položaja upnikov navaja, da je bil stečajni dolžnik pred sklenitvijo Sporazumov zemljiškoknjižni oziroma izven knjižni lastnik nepremičnin. Poslabšanje položaja stečajnega dolžnika pa naj bi bilo razvidno tudi v primerjavi z zaključkom sodnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Kranju (pod opr. št. I P 631/2018; s primarnim zahtevkom za ugotovitev ničnosti in podrejenim zahtevkom za izpodbijanje pravnih dejanj v stečaju). Le-ta se je zaključil s sklenitvijo sodne poravnave tako, da je stečajnemu dolžniku v izključno last pripadlo štirisobno stanovanje na Ulici 2, skupaj s pohištvom in opremo v njem ter kupnina, pridobljena od prodaje osmih vozil, B. B. pa sta v izključno last pripadli eno in dvosobno stanovanje na Ulici 1 ter vse premičnine navedene v prilogi k Sporazumu opr. št. SV 52/13 in SV 117/13. Sicer pa naj bi bilo že iz primerjave vrednosti premoženja, ki sta ga stranki sami ocenili v Sporazumih, razvidno, da je dolžnik z delitvijo prejel vrednostno za 63.000,00 EUR nepremičnin, njegova žena pa za 140.000,00 EUR nepremičnin in neocenjene premičnine, iz česar izhaja, da je po Sporazumih žena prejela bistveno večji delež kot dolžnik. Poleg tega je dolžnik prevzel vse dolgove (točka f Sporazuma opr. št. SV 52/13), zaradi česar se je dolžnikova obveznost povečala še za potencialni regresni zahtevek njegove žene (v primeru poplačila upnikov iz hipoteke). Dodaja še, da bi šel dolžniku nadpolovični delež na nepremičnini na Ulici 2, saj je kredit odplačeval sam. Dodatno navaja, da po sodni praksi žena stečajnega dolžnika ne bi mogla zahtevati ugotovitve, da so nepremičnine po Sporazumu opr. št. SV 53/13 skupno premoženje, ker je bilo s Sporazumom opr. št. SV 52/13 že razdeljeno vse njuno skupno premoženje, kot je bilo v njem tudi izrecno navedeno. Poleg tega po tem Sporazumu dolžnik ni prejel ničesar, zaradi česar je šlo dejansko za darilo dolžnika njegovi ženi, pri čemer niti ni verjetno, da bi na stanovanja na Ulici 1 ob sklepanju Sporazuma opr. št. SV 52/13 pozabila, saj tam stanujeta. Namen zakoncev je bil, da na tak način preprečita izvršbo upnikom, ki niso imeli zastavne pravice na nepremičninah in so že razpolagali z izvršilnimi naslovi zoper dolžnika ter jih tako oškodujeta, pri čemer je dolžnik pred tem prikazoval, da gre za njegovo izključno lastnino. Meni, da si dolžnik že zaradi veriženja notarskih Sporazumov o delitvi premoženja ne zasluži odpusta obveznosti, saj gre za zlorabo pravice do odpusta obveznosti zaradi zmanjševanja vrednosti premoženja ter neodplačne naklonitve premoženja ženi.

9. Kot je pojasnil stečajni dolžnik, izhaja pa tudi iz notarskega zapisa Sporazuma opr. št. SV 53/13, sta C. B. in B. B. sklenila zakonsko zvezo v letu 1994, pred tem pa sta živela v zunajzakonski partnerski skupnosti vse od leta 1988. V tem času sta pridobila premoženje, ki je bilo predmet delitve po navedenih Sporazumih. Iz ugotovljenega dejanskega stanja tudi izhaja, da sta zakonca s Sporazumom z dne 24. 1. 2013 v obliki notarskega zapisa pod opr. št. SV 52/13 razdelila skupno premoženje tako, da je vsak od zakoncev pridobil v last ½ solastninski delež na štirisobnem stanovanju v izmeri 95,89 m2 na naslovu Ulica 2, Z. ter da je stečajni dolžnik dobil v izključno last celotno premoženje podjema (C. B. s. p.), vključno s petimi vozili (tj. 3 avtobuse letnik 1992, 1995, 2000, motorno kolo letnik 1989 ter osebni avto letnik 1996), 100 % naložbo v družbo D. d. o. o. (kasneje izbrisana brez likvidacije). Vse premičnine na Ulici 1, Z., kot tudi ½ solastninski delež na navedenem štirisobnem stanovanju na naslovu Ulica 2 so pripadle njegovi ženi B. B. S Sporazumom z dne 25. 1. 2013 v obliki notarskega zapisa pod opr. št. SV 53/13 pa sta zakonca še dodatno razdelila skupno premoženje, saj sta navedla, da sta po sklenitvi Sporazuma pod opr. št. SV 52/2013 ugotovila, da v Sporazum nista vključila dveh nepremičnin. Po Sporazumu pod opr. št. SV 53/13, ki sta ga sklenila naslednjega dne, sta enosobno stanovanje v izmeri 15,80 m2 in dvosobno stanovanje v izmeri 63,10 m2, oba na naslovu Ulica 1, Z., pripadli B. B. Z Aneksom opr. št. SV 117/13 z dne 18. 2. 2013, sta zakonca ugotovila, da je pri sklenitvi Sporazuma opr. št. SV 52/13 pomotoma izostal del premičnin ter je te prejela v izključno last B. B. 10. Po presoji pritožbenega sodišča pritožnik ni uspel izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da sta z navedenimi Sporazumi, ki jih je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo kot celoto, zakonca zgolj razdelila skupno premoženje, saj vrednostno ni bistvene razlike med premoženjem, ki ga je prejel vsak od zakoncev. Glede skupnega premoženja je treba upoštevati, da dokler zakonca ne skleneta posebnega dogovora, velja zakoniti premoženjski režim z obveznim nastankom skupnega premoženja v času trajanja zakonske zveze oziroma zunajzakonske skupnosti. Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17 s spremembami; nadalje DZ) določa, da predstavljajo skupno premoženje zakoncev vse premoženje pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Skupno premoženje zakoncev je tudi premoženje, ki je pridobljeno na podlagi in s pomočjo skupnega premoženja oziroma iz premoženja, ki iz njega izhaja (67. člen DZ).

11. Glede pridobivanje skupnega premoženja tako velja, da zakonca vsak zase ali s skupnim delom ustvarjata premoženje na neposreden ali posreden način. Neposredno lahko ustvarjata novo vrednost z lastnim vloženim delom, posredno pa tako, da en zakonec ne sodeluje pri ustvarjanju premoženja, temveč le omogoča drugemu, da lahko to opravlja za oba. Tudi če zakonec v času zakonske zveze pridobi premoženje odplačno samo v svojem imenu, je to skupno premoženje. Čeprav je nepremičnina vpisana le na ime enega zakonca, lahko drugi uveljavlja svoj delež iz skupnega premoženja na tej nepremičnini.1 Tudi v primeru vpisa nepremičnine le na ime enega zakonca drugi zakonec ne izgubi pravic iz naslova skupnega premoženja. Velja, da se pridobi skupno premoženje originarno v trenutku pridobitve oziroma nastanka premoženja.2

12. S pritožbenimi trditvami, da je bil stečajni dolžnik pred sklenitvijo notarskih zapisov izključni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnine na Ulici 2 v Z. ter izven knjižni lastnik obeh stanovanj na Ulici 1 v Z., (prav tako pa tudi lastnik s. p. in podjetja D. d. o. o.) zato stečajni upravitelj ne more uspeti. Dejstvo, da je v zemljiški knjigi kot lastnik vpisan samo eden od zakoncev oziroma da je kupoprodajno pogodbo za nakup nepremičnine sklenil zgolj eden od zakoncev ne pomeni, da nepremičnina ne bi mogla predstavljati skupnega premoženja.

13. Prav tako je zmotno sklepanje, ki pripiše sodni poravnavi (306. člen ZPP) naravo oziroma učinke pripoznave tožbenega zahtevka (316. člen ZPP). Pripoznava zahtevka pomeni toženčevo izjavo, da je tožbeni zahtevek utemeljen, zaradi česar sodišče ni več niti dolžno niti upravičeno presojati, ali so bila dejstva, ki sta jih stranki zatrjevali resnična in ali je zahtevek po materialnem pravu utemeljen ter izda brez nadaljnjega sodbo na podlagi pripoznave.3 Sodna poravnava pa predstavlja pogodbo, ki jo sklenejo stranke med postopkom pred pravdnim sodiščem o spornem predmetu ali njegovem delu in s katero uredijo sporno pravno razmerje, tako da določijo svoje vzajemne pravice in obveznosti.4 Bistven element slednje je torej dogovor strank, s katerim te prekinejo spor in na novo določijo vzajemne pravice in obveznosti, ne glede na razlog, zaradi katerega to storijo. Vsebina kasneje sklenjene sodne poravnave zato sama po sebi ne utemeljuje (povratnega) sklepanja, da sta imela sklenjena Sporazuma naravo izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP.

14. Kot bo v nadaljevanju podrobneje obrazloženo je, po presoji pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da sklenitev Sporazumov ne predstavlja izpodbojnega pravnega dejanja stečajnega dolžnika, saj njegova posledica ni bila (oziroma ne bi bila) zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika tako, da bi zaradi tega lahko drugi upniki prejeli plačilo svojih terjatev v manjšem deležu, kot če dejanje ne bi bilo opravljeno (prva alineja prve točke prvega odstavka 271. člena ZFPPIPP). Pri presoji je treba izhajati iz že navedenega, po katerem predstavlja skupno premoženje zakoncev vse tisto premoženje (premoženjske pravice), ki sta ga zakonca v času trajanja življenjske skupnosti pridobila z delom ali odplačno. Velja tudi zakonska domneva, da sta deleža zakoncev na skupnem premoženju enaka, če ni izkazano, da bi morala biti deleža drugačna.5 Dodati je treba še, da imata zakonca po določbah DZ pravico, da si razdelita skupno premoženje na podlagi sporazuma ali na predlog enega od zakoncev ob prenehanju zakonske zveze, kot tudi med trajanjem zakonske zveze (prvi odstavek 71. člena DZ).

15. Kot izhaja iz že navedenega je stečajni dolžnik po Sporazumih prejel v last polovični solastninski delež na štirisobnem stanovanju na Ulici 2 v Z., poleg tega pa tudi celotno premoženje, ki ga je imel kot samostojni podjetnik, vključno z vsemi vozili ter 100 % naložbo v družbo D. d. o. o., B. B. pa je pridobila v last drugo polovico navedenega štirisobnega stanovanja ter v izključno last enosobno stanovanje ter dvosobno stanovanje v pritličju stavbe na naslovu Ulica 1, poleg tega pa vse premičnine na naslovu Ulica 1. Za ugotovitev glede zatrjevane zmanjšanje čiste vrednosti premoženja stečajnega dolžnika je, po presoji pritožbenega sodišča, odločilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da so bile vse nepremičnine obremenjene s pogodbenimi hipotekami preko višine njihove vrednosti.

16. Tako je B. B. res prejela v izključno last nepremičnini (eno in dvosobno stanovanje na Ulici 1 v Z.), vendar pa je treba hkrati upoštevati, da je skupna tržna vrednost teh stanovanj po cenitvi nizka in znaša 89.500,00 EUR (likvidacijska vrednost pa 69.000,00 EUR), stanovanji pa sta obremenjeni s pogodbenimi hipotekami do višine 75.000,00 EUR, pri čemer niso upoštevane obresti. Poleg tega glede teh nepremičnin zemljiškoknjižno stanje ni urejeno, zakonca pa ne razpolagata z ustrezno verigo listin, ki bi jima omogočile vknjižbo lastninske pravice. Kot je navedel stečajni upravitelj v vlogi z dne 21. 10. 2021, je kot lastnik stanovanj na Ulici 1 vpisana Župnija Z., izid spora glede vpisa lastninske pravice na zakonca pa bi bil, glede na 88. člen Zakona o denacionalizaciji, negotov. V primeru dodatnih pravd glede delitve skupnega premoženja (žena stečajnega dolžnika bi lahko uveljavljala izločitveno pravico na polovičnem deležu teh nepremičnin oziroma ni bilo to treba upoštevati že po petem odstavku 83. člena DZ) ter zaradi vpisa lastninske pravice na teh nepremičninah, bi se predmetni stečajni postopek podaljšal, izid tega postopka bi bil negotov, nastali pa bi tudi dodatni sodni in odvetniški stroški, ki bi bremenili stečajno maso.

17. Tudi glede nepremičnine na Ulici 2 v Z. je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je bila prodana v stečajnem postopku za 172.730,07 EUR, s čimer ne bo v celoti poplačan niti ločitveni upnik, ki je imel na tem premoženju pogodbeno hipoteko za terjatev v skupnem znesku 179.308,00 EUR. Pomota sodišča pri navedbi imena ločitvenega upnika (C. Leasing d. o. o. namesto C. banka) na odločitev sodišče ne more vplivati, saj ugotovitev, kdo je ločitveni upnik na tem nepremičnem premoženju, ne predstavlja odločilnega dejstva pri presoji utemeljenosti ugovora proti odpustu obveznosti. Gre torej zgolj za pisno pomoto, ki na vsebino odločitve nima vpliva.

18. Pri tem je treba nadalje upoštevati tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da premičnine, ki so pripadle B. B., ne predstavljajo tržno zanimivega ali vrednejšega premoženja. Pritožnik v pritožbi sicer navaja, da ima vsako stanovanje svojo vrednost in tako spregleda, da se ugotovitev sodišča nanaša zgolj na premično premoženje, ki ga je prejela B. B. Ugotovitve sodišča prve stopnje glede vrednosti premičnin pa pritožnik pritožbeno ne izpodbija.

19. Tako kot izhaja že iz ugotovitev sodišča prve stopnje, se čista vrednost premoženja stečajnega dolžnika,6 tako v vidika zastavnih upnikov, kot tudi z vidika navadnih upnikov, po sklenitvi Sporazumov ni spremenila, saj bi bili v vsakem primeru iz obremenjenega nepremičnega premoženja poplačani zgolj upniki s pogodbenim zavarovanjem (po vrstnem redu).7 Matematični izračun stečajnega upravitelja, po katerem naj bi stečajni dolžnik po Sporazumih dobil za 63.000,00 EUR nepremičnin ter 22.000,00 premičnin, žena pa za 140.000,00 EUR nepremičnin in dodatno neocenjene premičnine, zato ne vodi k drugačnemu zaključku, saj pri tem izračunu ni upoštevano odločilno dejstvo, da nobena od nepremičnin ni bila neobremenjena, temveč so bile vse nepremičnine obremenjene s pogodbenimi hipotekami preko višine njihove vrednosti. Tudi po presoji pritožbenega sodišča zato sklenitev Sporazumov, glede na opisane okoliščine tega primera, ni imela značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. Sodišče prve stopnje je zato pravilno sklenilo, da ugovorni razlog iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP ni podan.

20. Pritožbeno sodišče še dodaja, da ta ugovorni razlog ni podan tudi iz naslednjega razloga. Da bi bilo dejanje stečajnega dolžnika izpodbojno, morajo biti kumulativno izpolnjene predpostavke (pogoji za izpodbijanje), določene v prvem odstavku 271. člena ZFPPIPP. Prva predpostavka je, da je bilo dejanje izvedeno v obdobju izpodbojnosti. Sporazumi predstavljajo pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe po 1. točki prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP. Že iz navedb v ugovoru zoper odpust obveznosti, da so bili notarski zapisi sklenjeni dne 24. 1. 2013, 25. 1. 2013 in 18. 2. 2013 izhaja, da se je predhodno predvideno triletno obdobje izpodbojnosti (z novelo ZFPPIPP-G podaljšano na pet let) zanje že izteklo pred dnevom začetka veljavnosti ZFPPIPP-G, torej pred 26. 4. 2016,8 pri čemer je bil stečajni postopek zoper dolžnika uveden dne 6. 10. 2017. Ker se je obdobje izpodbojnosti za navedena pravna dejanja izteklo pred dnem uveljavitve ZFPPIPP-G, sklenitev navedenih Sporazumov, ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-397/20-6 z dne 2. 12. 2021, tudi iz tega razloga nima značilnosti izpodbojnega pravnega dejanja po 271. členu ZFPPIPP. Stečajni dolžnik zato v odgovoru na pritožbo utemeljeno opozarja, da bi ob drugačni razlagi uporaba domneve iz 4. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP predstavljala nedopustno retroaktivno uporabo predpisov.

21. V zvezi s skupnimi obveznostmi zakoncev je mogoče dodati, da je odgovornost za skupne obveznosti v zunanjem razmerju solidarna (prvi odstavek 82. člena DZ). To pomeni, da lahko vsak upnik svojo terjatev iz naslova skupnih obveznosti zakoncev uveljavlja proti vsakemu zakoncu v celoti. V zvezi s prevzemom obveznosti iz naslova kreditov, za plačilo katerih se je zavezal C. B., stečajni upravitelj v pritožbi navaja, da bi imela žena stečajnega dolžnika iz tega naslova zoper stečajnega dolžnika regresni zahtevek v primeru, če bi se kateri od upnikov poplačal iz hipoteke, ki jo je imel na (njeni) polovici stanovanja na Ulici 2 v Z. oziroma na stanovanjih na Ulici 1, vendar pa tudi s to pritožbeno navedbo na odločitev sodišča ne more uspešno vplivati. Velja pravna fikcija, da je terjatev nastala že takrat, ko je nastal njen pravni temelj, zato bi tudi za regresno terjatev učinkoval odpust obveznosti stečajnega dolžnika.

22. Nadalje je treba odgovoriti še na upraviteljeve pritožbene navedbe, da gre za dolžnikovo neodplačno naklonitev njegovi ženi, saj je bil dolžnik v času sklenitve Sporazuma opr. št. SV 53/13 dejanski izključni lastnik obeh nepremičnin do celote. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je treba upoštevati sklenitev obeh Sporazumov kot celoto, saj je stečajni dolžnik pojasnil, da pri sklepanju Sporazuma opr. št. SV 52/13 po pomoti ni bilo upoštevano celotno skupno premoženje. Pritožnik s sklicevanjem na sodno prakso v zadevi II Ips 829/2008 ne more uspeti, saj gre za drugačen primer. V tem primeru med strankama Sporazuma ni bilo nesoglasja glede tega, da gre pri nepremičninah za skupno premoženje. Tudi sicer v tem postopku ni bilo podanih trditev, iz katerih bi izhajalo, da nepremičnini na Ulici 1 nista predstavljali skupnega premoženja, saj so skupno premoženje vse premoženjske pravice, ki so bile pridobljene z delom ali odplačno med trajanjem zakonske zveze in življenjske skupnosti zakoncev. Ne zadošča navedba, da naj bi dolžnik v pravnem prometu prikazoval, da gre za njegovo izključno lastnino, saj se, kot je bilo že pojasnjeno, skupno premoženje pridobi originarno v trenutku pridobitve.

23. Kot je bilo že navedeno, velja zakonska domneva iz prvega odstavka 74. člena DZ, po katerem se pri delitvi skupnega premoženja šteje, da sta deleža na njem enaka. Zakonca sicer lahko dokažeta, da sta prispevala k skupnemu premoženju v drugačnem razmerju (prvi odstavek 74. člena DZ), kar pa v tem postopku ni bilo izkazano.9 V kolikor Sporazumov zakonca ne bi sklenila, bi bilo treba, na podlagi tretjega v zvezi s petim odstavkom 83. člena DZ, šteti, da je B. B. v stečajnem postopku prijavila izločitveno pravico v deležu skupnega premoženja, ki je enak polovici. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je delitev skupnega premoženja med zakoncema omogočila nadaljnje vnovčevanje prej skupnega premoženja je zato pravilna, saj bi bilo sicer treba v stečajnem postopku najprej razdeliti skupno premoženje zakoncev.

24. Po mnenju pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje nadalje pravilno ugotovilo, da Sporazuma ne predstavljata (prikrite) neodplačne naklonitve premoženja B. B. Kar je bilo kot bistveno že ugotovljeno, gre za premoženje, ki je bilo obremenjeno s pogodbeno hipoteko preko višine svoje vrednosti. Tako se bosta v vsakem primeru iz nepremičnin, ki so bile predmet Sporazuma opr. št. SV 53/13, glede na njihovo vrednost lahko poplačala zgolj upnika, ki sta svoji posojili zavarovala s hipotekarnima sporazumoma za zavarovanje terjatev (Stanovanjska ustanova delavcev v obrti – O. in C. Leasing d. o. o.), in še to zgolj pod pogojem uspeha v postopku zoper sedanjega zemljiškoknjižnega lastnika teh nepremičnin (kar vse navaja tudi sam stečajni upravitelj v vlogi z dne 21. 10. 2021). Dodatno ob upoštevanju vsega navedenega pod tč. 17. te obrazložitve, kot tudi gledano na delitev kot celoto, zato ni mogoče šteti, da bi se B. B. s tem prenosom okoristila. S Sporazumom opr. št. SV 53/13 dogovorjeni način delitve premoženja zato ni v nasprotju z ugotovitvijo o višini deleža vsakega od zakoncev na skupnem premoženju.10 Po presoji pritožbenega sodišča je zato sodišče prve stopnje tudi pravilno sklenilo, da sta s Sporazumi zakonca zgolj razdelila skupno premoženje, kar ne predstavlja neodplačnega razpolaganja v smislu 3. točke četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP.

25. Stečajni upravitelj je nadalje navajal še, da je bil namen zakoncev, da z veriženjem Sporazumov preprečita izvršbo upnikov, ki niso imeli zastavne pravice na nepremičninah na Ulici 1. Kot izhaja iz že navedenega se pravni položaj hipotekarnih upnikov glede uveljavljanja prednostnega poplačilnega upravičenja iz vrednosti nepremičnin ne spremeni, ne glede na to, ali pripadata stečajnemu dolžniku ali njegovi ženi.11 Upnik, ki ima zavarovano terjatev, ima prednostno pravico do poplačila iz premoženja, ki je predmet tega zavarovanja, kar pomeni, da se navadni upniki iz tega premoženja v nobenem primeru ne bi mogli poplačati, saj je bilo ugotovljeno, da je premoženje obremenjeno preko višine svoje vrednosti. Stečajni upravitelj zato tudi ni uspel prepričati pritožbenega sodišča, da predstavlja sklenitev Sporazumov ravnanje, zaradi katerega bi bil odpust obveznosti temu stečajnemu dolžniku v nasprotju z namenom odpusta obveznosti (tretji odstavek 399. člena ZFPPIPP).

26. Uveljavljeni pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni. Izpodbijani sklep je uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

27. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato mora stečajnemu dolžniku povrniti njegove stroške za odgovor na pritožbo (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). Stroške stečajnega dolžnika je pritožbeno sodišče odmerilo v skladu z Odvetniško tarifo ter dolžniku priznalo stroške za odgovor na pritožbo po tar. št. 37/5 OT 1750 točk, ter pavšalni znesek stroškov v višini 1 oziroma 2 % od vrednosti storitve, povečano za 22 % DDV, kar znaša skupaj 1.301,13 EUR. Navedeni znesek je stečajnemu dolžniku dolžan povrniti stečajni upravitelj iz stečajne mase v roku 15 dni.

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 V. Rijavec, Zakoniti premoženjski režim zakoncev, Pravni letopis 1/2018, str. 132. 2 Primerjaj II Ips 152/2009. 3 A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 77. 4 N. Betetto, A. Galič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str. 29. 5 V sporu o tem, kolikšen je delež vsakega zakonca na skupnem premoženju, upošteva sodišče vse okoliščine primera, zlasti dohodke vsakega od zakoncev, pomoč, ki jo zakonec daje drugemu zakoncu, varstvo in vzgojo otrok, opravljanje gospodinjskih del, skrb za dom in družino, za ohranitev premoženja ter vsako drugo obliko dela in sodelovanja pri upravljanju, ohranitvi in povečanju skupnega premoženja (drugi odstavek 74. člena DZ). 6 Čista vrednost premoženja osebe je enaka razliki med vrednostjo njenega premoženja in višino njenih obveznosti (tretji odstavek 20. člena ZFPPIPP). 7 Kot to določa 198. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. 3/2007 s spr., nadalje ZIZ) se po poplačilu prednostnih terjatev iz 197. člena ZIZ, iz kupnine za prodano nepremičnino najprej poplačajo terjatve, ki so zavarovane z zastavno pravico. Te terjatve se poplačujejo po vrstnem redu, kot so upniki pridobili zastavno pravico na nepremičnini. Gre za poplačilo upnikov, ki so pridobili zastavno pravico na dolžnikovi nepremičnini zunaj izvršilnega postopka (na primer posojilna pogodba, zavarovana z zastavno pravico). V ZFPPIPP je izraz ločitvena pravica uporabljen kot skupni izraz za vsako pravico, ki vključuje upravičenje do prednostnega plačila iz vrednosti premoženja, ki je predmet ločitvene pravice (prvi odstavek 19. člena ZFPPIPP). To je torej pravica upnika do plačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred plačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. Med pravice, ki vključujejo prednostno poplačilno upravičenje, spada zastavna pravica (prvi odstavek 128. člena SPZ). 8 Dne 26. 4. 2016 je začela veljati novela ZFPPIPP-G. Z 19. členom ZFPPIPP-G spremenjeni 391. člen je v primerjavi s predhodno veljavno določbo tega člena določil daljše časovno obdobje izpodbojnosti za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je dolžnik z osebami, ki imajo v razmerju do njega položaj ožje povezanih oseb, sklenil ali izvedel v obdobju pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Spremenjena določba je podaljšala obdobje izpodbojnosti za izpodbijanje dejanj stečajnega dolžnika na zadnjih pet (namesto treh) let pred uvedbo postopka osebnega stečaja. Po posebnem pravilu iz 391. člena ZFPPIPP tako traja obdobje izpodbojnosti v postopku osebnega stečaja zadnjih pet let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, med drugim tudi, če gre za pravne posle in druga pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe (prva alineja 1. točke prvega odstavka 391. člena ZFPPIPP). Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-397/20-6 delno razveljavilo drugi odstavek 34. člena novele ZFPPIPP-G, in sicer v delu, v katerem ureja uporabo spremenjene določbe 391. člena ZFPPIPP za pravne posle in pravna dejanja, ki jih je stečajni dolžnik sklenil ali izvedel v dobro osebe, ki ima v razmerju do njega položaj ožje povezane osebe, in pri katerih se je na dan njegove uveljavitve obdobje izpodbojnosti na temelju predhodno veljavne ureditve ZFPPIPP že izteklo. 9 Medtem ko delež na posameznih stvareh oziroma pravicah, ki sestavljajo skupno premoženje, ne more biti različen. 10 Poleg soglasja o obsegu skupnega premoženja se zakonca s sporazumom o delitvi skupnega premoženja sporazumeta tudi o deležu skupnega premoženja in o načinu delitve le-tega. 11 R. Vrenčur, Uveljavljanje izločitvene pravice na nepremičninah v stečajnem postopku, Zbornik Sodobno insolvenčno pravo 2020, stran 15.