Jedro

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno. Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II.Tožnik sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravijo dokončna odločba toženca št. ... z dne 5. 12. 2023, sklep imenovanega zdravnika št. ... z dne 18. 10. 2023, dokončna odločba toženca št. ... z dne 24. 10. 2023 in v delu odločba imenovanega zdravnika št. ... z dne 18. 9. 2023, v katerem je odločeno, da je tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo ter da se ugotovi, da je tožnik od 14. 10. 2023 dalje do zaključka glavne obravnave zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni. Nadalje je odločilo, da tožnik sam nosi svoje stroške postopka.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodne izvedenke, ki pa se dejansko ni prepričala, ali je bil specialist ortoped seznanjen z omejitvami, ki so bile tožniku priznane v okviru kategorije invalidnosti. Prav tako je sodna izvedenka presegla svoje pristojnosti v okviru izdelave izvedenskega mnenja, saj se je postavila v vlogo sodišča in v zvezi s tem napravila dokazno oceno, sodišče pa je takšno izvedensko mnenje nekritično povzelo in lastne dokazne ocene ni napravilo. Sodišče je kršilo določbo 8. člena Zakon o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ter tudi določbe postopka o izvajanju dokazov z izvedencem. Pri odločitvi namreč ni upoštevalo enega od odločilnih izvidov zdravnika specialista in s tem v zvezi tudi ni podalo razlogov. S tem je kršilo 14. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, saj ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti. Nadalje sodišče tudi ni pojasnilo, zakaj bi sploh bilo pomembno, da je specialist ortopedije seznanjen z omejitvami, ki so tožniku priznane v okviru invalidnosti. Omejitve so pomembne le glede organizacije dela. Zdravnik specialist tudi ni pristojen ugotavljati delovne omejitve, saj niti ne razpolaga z delovno dokumentacijo delodajalca. Specialist ortopedije je opravil pregled tožnika 2. 11. 2023 in na podlagi opravljenega pregleda priporočil analgetično terapijo in napotitev na fizikalno terapijo ter tožnika napotil na pregled z napotnico nujno. Priporočal je tudi bolniški stalež. Sodna izvedenka je s tem v zvezi podala mnenje, da bolniški stalež sploh ni bil potreben. Temu mnenju je sodišče nekritično sledilo. Posledično je napačno uporabilo materialno pravo in zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, podana pa je tudi kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Sodna izvedenka niti ne navaja, kateri so tisti objektivni izvidi iz katerih izhaja, da tožnik nima tako hudih težav, kot jih navaja. Sodna izvedenka je povsem zanemarila izvid z dne 2. 11. 2023. Je pa s tem v zvezi ugotovila, da se tožnikovo stanje sicer ni poslabšalo, vendar pa tudi ne izboljšalo. Tožnik namreč trpi za kronično boleznijo, pri čemer njegovega zdravstvenega stanja ni mogoče izboljšati z zdravljenjem. Tudi če ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja, to še ne pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 zmožen za delo v polnem delovnem času. Sodišče prve stopnje je posamezna odločilna dejstva, ki jih je tožnik izpostavil, napačno ugotovilo, s čimer je podan pritožbeni razlog po 2. alineji 338. člena ZPP. Odločilo je namreč, da je bil tožnik sposoben za delo 8 ur dnevno, kar pa ne drži, saj iz sodbe VI Ps 1084/2022 z dne 3. 7. 2023 izhaja, da tožnik zagotovo ni zmožen za delo več kot 6 ur dnevno. V kolikor bi sodišče sledilo mnenju izvedenke, bi moralo ugotoviti vsaj, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje do zaključka glavne obravnave zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 6 ur dnevno zaradi bolezni. Sodišče tekom postopka tudi ni uporabilo določbe 254. člena ZPP oziroma jo je nepravilno uporabilo. Sodišče tudi ni upoštevalo mnenja sodne izvedenke, da tožnik ni zmožen za delo več kot 6 ur dnevno. S tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, je namreč zavzelo stališče, da je bil tožnik v vtoževanem obdobju sposoben za delo 8 ur dnevno, pri čemer pa sodišče svoje odločitve ni obrazložilo. Tudi v tem primeru je podan pritožbeni razlog po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožnik je že sam izpostavil dvom v pravilnost podanega izvedenskega mnenja in predlagal postavitev novega izvedenca, kateremu pa sodišče ni sledilo, zaradi česar je tudi iz tega razloga podana bistvena kršitev določb postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku v celoti ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Tožnik priglaša pritožbene stroške.

3.V odgovoru na pritožbo toženec predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrne.

4.Pritožba ni dovoljena.

5.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter tudi sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

6.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Navedena kršitev je med drugim podana v primeru, če sodba nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izpodbijana sodba nima takšnih pomanjkljivosti. Iz obrazložitve jasno izhaja, na podlagi katerih dokazov je sodišče prve stopnje ugotovilo pravno odločilna dejstva. Obrazložitev sodbe je zadostna in omogoča preizkus pravilnosti sodbe. Prav tako je jasen tudi izrek sodbe.

7.Sodišče prve stopnje je presojalo pravilnost in zakonitost odločb toženca, in sicer dokončne odločbe z dne 24. 10. 2023 v zvezi s prvostopenjsko odločbo imenovanega zdravnika z dne 18. 9. 2023. Z njo je imenovani zdravnik odločil, da je bil tožnik od 11. 9. 2023 do 13. 10. 2023 zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno (bolezen) in od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo. Nadalje je presojalo tudi drugostopenjsko odločbo z dne 5. 12. 2023, s katero je bila zavrnjena tožnikova pritožba, vložena zoper sklep imenovanega zdravnika z dne 18. 10. 2023. Z navedenim sklepom je imenovani zdravnik zavrgel predlog imenovanemu zdravniku št. ... z dne 11. 10. 2023 za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo od 14. 10. 2023 dalje. Podlaga za zavrženje je bila v 129. členu ZUP, saj je o navedenem bolniškem staležu že tekel upravni postopek.

8.V zadevi je sporno, ali je bil tožnik zaradi bolezni od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo v skrajšanem delovnem času po 4 ure dnevno zaradi bolezni.

9.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik s sodbo opr. št. VI Ps 1084/2022 z dne 3. 7. 2023, ki je postala pravnomočna 12. 9. 2023, razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni, s priznano pravico do dela s krajšim delovnim časom od polnega 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z omejitvami: pretežno lažja fizična dela (brez pogostega dvigovanja in prenašanja bremen težjih od 5 kg), na delovnem mestu, na katerem lahko spreminja položaj telesa (sede, stoje in s hojo), izjemoma v daljši prisilni drži ledvene hrbtenice, od 12. 5. 2022 dalje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 5. 12. 2023 izhaja, da je tožnik vključen v socialna zavarovanja po podlagi 005 (samostojni podjetniki posamezniki) za delo gradbeni nadzornik. Iz izpovedbe izhaja, da pri delu ne prenaša težkih bremen, ne opravlja fizičnih del, opravlja povečini vodstvena dela. Izpostavlja zdravstvene težave s hrbtenico in desnim kolenom.

10.Za odločitev v zadevi je potrebno uporabiti določbe Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) in določbe Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ). Skladno z 232. členom Pravil OZZ zadržanost zavarovancev z dela nastopi z dnem, ko je ugotovljeno, da zavarovanec začasno ni sposoben opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe.

11.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja mag. A. A., dr. med., spec. MDPŠ, ter nato še izvedenskega mnenja sodne izvedenke dr. B. B., dr. med., spec. MDPŠ, ki jo je sodišče tudi zaslišalo. Iz podanih izvedenskih mnenj izhaja ugotovitev, da gre pri tožniku za degenerativne okvare ledvene hrbtenice (protruzija medvretenčnih ploščic L2-L5), za poškodbo medialnega meniskusa desnega kolena (v letu 2021) in za stanje po operaciji popkovne kile 21. 3. 2024. Po mnenju obeh izvedencev je bil tožnik v obdobju od 14. 10. 2023 do 20. 3. 2024 zmožen opravljati delo v skladu s sodbo opr. št. VI Ps 1084/2022 z dne 3. 7. 2023. Od 21. 3. 2024 do 19. 4. 2024 je bil začasno nezmožen za delo zaradi bolezni. Od 20. 4. 2024 dalje pa je ponovno zmožen za delo v skladu z že omenjeno sodbo.

12.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljiva izvedenska mnenja. Sodna izvedenca sta upoštevala tako predloženo medicinsko dokumentacijo, kot tudi delo, ki ga opravlja tožnik. Opravljen je bil tudi osebni pregled. Mnenje je strokovno ustrezno obrazloženo in ga je sodišče prve stopnje utemeljeno upoštevalo pri svoji odločitvi.

13.Neutemeljene so pritožbene navedbe, da je sodišče s tem, ko je zavrnilo tožbeni zahtevek, odločilo, da je tožnik zmožen za delo po 8 ur dnevno. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev začasne nezmožnosti za delo za 4 ure. To pa pomeni, da je potrdilo odločitev toženca, ki je pri odločitvi pravilno upošteval sodbo sodišča VI Ps 1084/2022 z dne 3. 7. 2023 iz katere izhaja, da je tožnik v okviru III. kategorije invalidnosti zmožen delo opravljati z vsebinskimi razbremenitvami ter s časovno razbremenitvijo, torej da delo opravlja le po 6 ur dnevno (priloga A/4). Tudi iz obrazložitve izpodbijane odločbe z dne 24. 10. 2023 izhaja, da je tožnik zmožen opravljati drugo delo s krajšim delovnim časom 6 ur dnevno, 30 ur tedensko z vsebinskimi razbremenitvami. Toženec je invalidsko odločbo (oziroma v tem primeru sodbo sodišča) dolžan upoštevati že glede na določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ. To pomeni, da je bil tožnik od 14. 10. 2023 dalje zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča, torej po 6 ur dnevno z ostalimi priznanimi razbremenitvami.

14.Sodna izvedenka je sicer ugotovila, da je bil tožnik zaradi operacije popkovne kile od 21. 3. 2024 začasno nezmožen za delo. Ker pa gre v tem primeru za novoto, o kateri morajo najprej odločiti organi toženca, sodišče utemeljeno navedene kasnejše spremembe v zdravstvenem stanju pri odločitvi ni upoštevalo.

15.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe glede upoštevanja izvida, ki ga je podal specialist ortopedije 2. 11. 2023. Iz izvedenskega mnenja izhaja, da je bil omenjeni izvid upoštevan pri podaji mnenja. Nikakor pa sodna izvedenka ni vezana na mnenje, ki ga je podal lečeči specialist, saj le-ta ni pristojen za ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo. Sodna izvedenka je preučila medicinsko dokumentacijo, tožnika tudi osebno pregledala ter prepričljivo pojasnila, da je bil tožnik v spornem obdobju zmožen za delo skladno z že omenjeno sodbo sodišča. Nenazadnje tudi tožnik sam v pritožbi izpostavlja, da zdravnik specialist ni pristojen, da ugotavlja delovne omejitve, saj niti ne razpolaga z delovno dokumentacijo delodajalca. Upoštevaje navedeno za odločitev ni odločilen odgovor na vprašanje, ali je bil specialist ortopedije seznanjen z omejitvami ali ne, oziroma ali je bil seznanjen s sodbo, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti.

16.Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče kršilo 8. člen ZPP in da naj bi namesto sodišča dokazno oceno opravila sodna izvedenka. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje postopalo po metodoloških napotkih, razvidnih iz 8. člena ZPP. Izvedlo je dokazni postopek in skladno z 8. členom ZPP odločilo, katera dejstva se štejejo za dokazana. Odločitev je tudi ustrezno obrazložilo pri svoji odločitvi.

17.Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, da sodišče med postopkom ni uporabilo določbe 254. člena ZPP, ki se nanaša na dokazovanje z izvedenci. Sodišče je s postavljenima izvedencema razčistilo dejansko stanje in v tem primeru ni bilo nobene potrebe, da bi sodišče za razjasnitev zadeve postavilo drugega izvedenca. Sodišče prve stopnje je dokazni predlog za postavitev novega izvedenca zavrnilo iz razloga, ker je ugotovilo, da je pridobljeno izvedensko mnenje celovito, natančno in jasno argumentirano. Sodišče prve stopnje zato ni sledilo predlogu za postavitev novega izvedenca s tem, da je zavrnitev skladno z drugim odstavkom 287. člena ZPP tudi ustrezno obrazložilo. Pritožbeno sodišče z razlogi sodišča prve stopnje v celoti soglaša.

18.Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

19.Ker tožnik s pritožbo ni uspel, je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP odločilo, da tožnik sam trpi svoje stroške pritožbe.

-------------------------------

1Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

2Ur. l. RS, št. 2/2004.

3Ur. l. RS, št. 9/92 s spremembami.

4Ur. l. RS, št. 79/94 s spremembami.

5V tretjem odstavku 233. člena Pravil OZZ je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 129 Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 8, 254, 287, 287/2

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 232, 233, 233/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.