Jedro

Ugovor tožnika, ki se nanaša na (naknadno poslane) neupoštevane fotografije, da je potrebno šteti površine kot obdelane glede na to, da so bile obdelane do 15. oktobra, ni utemeljen. Četrti odstavek 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljaviti Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Svet (ES) št. 73/2009 določa, da se površine štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da morajo površine nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. Tožnik tekom leta na spornih zemljiščih tudi ni uveljavljal višje sile in izjemnih okoliščin, kljub temu, da se je z nepravilnostjo (neobdelanostjo) spornih zemljišč seznanil že ob izvajanju kontrole na terenu in sestavljanju zapisnika ter bi nepravilnost lahko uveljavljal naknadno.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (prvostopenjski organ ali Agencija) tožniku A.A. (v nadaljnjem besedilu tožnik ali pritožnik) v upravni zadevi uveljavljanja zahtevkov za plačilo za ukrep ekološko kmetovanje (v nadaljevanju: zahtevki EK) za leto 2017 odločil, da se ugodi naslednje zahtevke EK: EK-njive - poljščine, št. hektarjev 1,05 v višini 342,49 EUR in EK-travno travinje št. hektarjev 3,85 v znesku 598,28 EUR, skupaj v znesku 940,77 EUR (1. točka izreka). Plačilo zahtevkov EK pa je znižala zaradi naslednjih razlogov: čezmerna prijava (več kot 50 % ugotovljene površine), znesek znižanja 598,28 EUR, zmanjšanje obveznosti 316,39 EUR, znižanje izplačila zaradi poračuna tekočih in preteklih sankcij 26,10 EUR (2. točka izreka) in zavrnila zahtevek EK-trajno travinje, število hektarjev 3,27 ter odločila, da so tožniku na ukrepu NP/OMD/KOPOP/EK/DŽ nastale nove večletne sankcije v višini 509,38 EUR. Ostale sankcije so se po tej odločbi že poračunale z ugodenim zneskom v višini 26,10 EUR. V tekočem letu oziroma naslednjih letih se bodo izplačila znižala še v višini 483,28 EUR (3. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je navedla, da je tožnik za KMG-MID: ... vložil pri Agenciji z zbirno vlogo za leto 2017, v katero uveljavlja zahtevke EK. Pri obravnavi zahtevkov EK je bilo ugotovljeno, da se tožniku plačilo zniža zaradi naslednjih razlogov: razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino posamezne skupine kmetijskih rastlin predstavlja manj kot 0,1 ha, zato se ta površina na podlagi šestega odstavka 18. člena Uredbe 64/214/EU ne obravnava kot čezmerna prijava. Čezmerna prijava zahtevka: EK-travno travinje predstavlja več kot 50 % ugotovljene površine, zato se plačilo zahtevka: EK-trajno travinje na podlagi 156. člena Uredbe o ukrepih kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ekološko kmetovanje in plačila območjem z naravnimi ali drugimi posebnimi omejitvami iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (v nadaljevanju Uredba EK) v zvezi s 27. členom Uredbe o izvedbi ukrepov kmetijske politike za leto 2017 (v nadaljevanju Uredba) v celoti zavrne.

3. Poleg tega se bo na podlagi drugega in tretjega odstavka 19. člena Uredbe 640/2014/EU v skladu z 28. členom Uredbe 908/2014/EU znesek sankcije 509,38 EUR, ki ustreza razliki med prijavljenimi in ugotovljenimi površinami, pobotal z zneski ugodenih zahtevkov ukrepa OMD, ukrepa kmetijsko-okoljska-podnebna plačila, ukrepa ekološko kmetovanje, ukrepa dobrobit živali, oziroma zneskov ugodenih zahtevkov za katerokoli shemo neposrednih plačil. Če se znesek sankcije ne bo pobotal v treh koledarskih letih po koledarskem letu ugotovitve se nepobotani znesek sankcije na podlagi tretjega odstavka 29. člena Uredbe 640/2014/EU odpiše. V nadaljevanju navaja, da je bilo z upravnim pregledom ugotovljeno, da je kmetijsko gospodarstvo v nasprotju s prvim odstavkom 127. člena Uredbe EK neupravičeno zmanjšalo obseg obveznosti ukrepa EK. Ob upoštevanju dovoljene 10 % spremembe vstopne površine znaša delež neupravičenega zmanjšanja obveznosti več kot 25 %, vendar ne več kot 33,33 %, zato se plačilo zahtevka EK v tekočem letu na podlagi 156. člena in preglednice 3 osmega odstavka priloge 16 Uredbe EK zniža v višini tri-kratnega deleža neupravičenega zmanjšanja. Dela zmanjšanja znaša 92,38 %. Upoštevaje nepobotan saldo sankcij je plačilo zahtevka ukrepa EK na podlagi 28. člena Uredbe 908/2014/EU znižala za 26,10 EUR.

4. V nadaljevanju navaja, da je pri obravnavi zahtevka EK bilo ugotovljeno, da se zahtevek zavrne zato, ker je bilo s pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je ugotovljena površina kmetijskih parcel manjša od prijavljene, zato se razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno skupino kmetijskih zemljišč na podlagi 156. člena Uredbe EK v zvezi s 27. členom Uredbe in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava. Nepravilnost se nanaša na GERK PID: ..., .... Nadalje je bilo s pregledom na kraju samem ugotovljeno, nepravilnost se nanaša BLOK ID: ..., ..., ..., ..., ... in ..., da je ugotovljena površina kmetijskih parcel manjša od prijavljene, zato se razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno skupino kmetijskih rastlin na podlagi 156. člena Uredbe EK v zvezi s 27. členom Uredbe in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 640/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava. S to odločbo je odločeno o vseh zahtevkih EK tožnika. O morebitnih ostalih zahtevkih tožnika izbirne vloge za leto 2017 o katerem še ni bilo odločeno, bo odločeno z drugo odločbo.

5. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je z odločbo št. ... z dne 15. 10. 2018 pritožbo tožnika zoper izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa kot neutemeljeno zavrnilo. V obrazložitvi izpodbijane odločbe je po tem, ko je povzelo potek dotedanjega postopka in pravne podlage za odločanje o zahtevku tožnika, navedlo, da je iz dokumentov konkretne zadeve razvidno, da je bila pri tožniku dne 28. 8. 2017 opravljena kontrola površin na kraju samem, o čemer je bil sestavljen zapisnik, iz katerega izhaja, da je bilo ob pregledu dne 28. 8. 2017 na blokih ... z GERK ..., ... z GERK ..., ... z GERK ..., ... z GERK ..., ... z GERK ... in ... z GERK ... vsi z rabo 1320, ugotovljena neobdelanost in je posledično temu največja upravičena površina (v nadaljevanju NUP) 0,0 ha. Na GERK-u ... je bila prijavljena kmetijska rastlina krompir na površini 01,0 ha, ugotovljena površina kmetijske rastline pa je 0,07 ha, kmetijska rastlina ajda je prijavljena na površini 0,11 ha, ugotovljena pa na površini 0,00 ha, kmetijska rastlina proso pa je prijavljena na površini 0,13 ha, ugotovljena pa na površini 0,08 ha.

6. Tožnik je prvostopenjskemu organu posredoval fotografije, s katerimi je dokazoval, da je površine v celoti popasel in sicer 28. 9. 2017 in 8. 10. 2017. Prvostopenjski organ pa navedenih fotografij ni mogel upoštevati, saj so bile pridobljene po kontroli na kraju samem. Tožnik tako ne izpodbija v zapisniku ugotovljenega dejanskega stanja, temveč vztraja pri tem, da je površine v tekočem letu obdelal, po kontroli na kraju samem, to je po tem, ko so bile že ugotovljene nepravilnosti in je bil opozorjen na neizpolnjevanje pogojev. Skladno s četrtim odstavkom 32. člena Uredbe 1307/2013/EU se mora kmetijska dejavnost na površinah izvajati vse leto in ne zgolj enkrat do konca obdelovalnega obdobja. Zaradi navedenega v letu 2017 tožnik ni upravičen do plačila in je prvostopenjski organ pravilno določil površino ter čezmerno prijavo.

7. Tožnik se z izpodbijano odločbo prvostopenjskega organa ne strinja, s tožbo izpodbija prvostopenjsko odločbo v 2. in 3. točki izreka zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja ter napačne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo v izpodbijanem delu odpravi ter odloči, da se zahtevku tožnika za EK za leto 2017 ugodi za vse prijavljene površine v zbirni vlogi za leto 2017. Podrejeno predlaga, da se v tem delu izpodbijana odločba odpravi in zadeva vrne prvostopenjskemu organu v ponoven postopek in mu povrne stroške tega postopka.

8. V tožbi navaja, da njegovo kmetijsko gospodarstvo ukrepe kmetijske politike na ... izvaja že več let. Ob kontrolnem pregledu 28. 8. 2017 je kontrolor preveril stanje pašnikov, na katerem se vsako leto najmanj enkrat pasejo živali. Kontrolorja je opozoril na ekstremno sušo, vsled česar travinje še ni bilo popašeno. V čredi ima tudi koze, ki jih v nemogočih pogojih ni mogoče zadrževati. Kontrolor ni omenjal nepravilnosti, zaradi katerih bi bil deležen sankcij, je pa opozoril, da bo do njih prišlo, če do 15. 10. z dokazi ne dokaže izvedbe paše. Agencija je dokaze prejela, vendar jih ni upoštevala, pač pa izdala negativne odločbe za posamezne ukrepe. Izpodbijana odločba se nanaša na ukrepe EK in temelji na stanju po zapisniku z dne 28. 8. 2017, torej izkazuje stanje na dan 28. 8. in ne more biti podlaga za stanje na dan 15. 10., ko za neobdelavo nastopijo sankcije. Poleg tega živalim ne dovolj krma samo s pašnih površin in je termin ''čezmerno prijavljene površine'' kot razlog za sankcije zgrešen v vseh pregledih. V nadaljevanju ugovarja, da je kontrolor napako na GERK ... ocenil z razdalje vsaj 200,00 m. Vizualno ni mogoče določiti površin v senci krošenj. Pri tem je poudaril, da mora to zabeležiti, vendar da ga ''kršitev'' ne bo prizadela. V zvezi z GERK ... raba 1100 površine 34,00 ar, na katerem je bila prijavljena kmetijska rastlina krompir, proso, ajda, navaja, da je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, rezultat kontrole je popačeno stanje, uporabljeno kvečjemu za izrek krivične kazni. V nadaljevanju ugovarja, da je prvostopenjski organ v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedel zgolj sankcije brez vsebinskih razlogov. Tožnik se iz obrazložitve izpodbijane odločbe ne more seznaniti z razlogi, ki so prvostopenjski organ vodili k odločitvam iz 2. in 3. točke izreka izpodbijane odločbe. Izpodbijane odločbe se iz tega razloga ne da preizkusiti, zato očita bistveno kršitev pravil postopka.

9. Tožena stranka je sodišču posredovala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

10. Sodišče je v zadevi dne 13. 4. 2021 izvedlo glavno obravnavo v navzočnosti pooblaščenca tožene stranke B.B. ter v odsotnosti tožnika, ki je bil na glavno obravnavo pravilno vabljen in ob oklicu zadeve na glavno obravnavo ni pristopil. V dokaznem postopku je vpogledalo v upravni spis s fotografijami dejanskega stanja na spornih sedmih GERK-ih oziroma blokih, kot jih je tožnik prijavil v zbirni vlogi, ter z vpogledom računa A. d.o.o. z dne 8. 5. 2017. Glede na na glavni obravnavi, z izvedenimi materialnimi dokazi, ugotovljeno dejansko stanje je odločilo, da se dokaz z zaslišanjem tožnika kot priče zavrne. Tožnik v tožbi ni navedel, katera dejstva želi s svojim zaslišanjem dokazovati. Iz na glavni obravnavi izvedenih dokazov, to je zapisnika ter k zapisniku priloženih fotografij, je dejansko stanje v naravi v času inšpekcijskega ogleda po mnenju sodišča dovolj natančno ugotovljeno. Kolikor je tožnik želel s svojim zaslišanjem dokazovati napačno uporabo materialnega prava, sodišče dodaja, da materialno pravo, na katerem temelji odločitev sodišča, glede na tožbene navedbe tožnika, ni predmet dokazovanja v konkretnem upravnem sporu.

11. Pooblaščenec tožene stranke je vztrajal pri stališčih izpodbijane odločbe dopolnjene z odločbo upravnega organa druge stopnje. Dodatno je s fotografijami, ki so del upravnega spisa pojasnjeval pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja ob upoštevanju podatkov zapisnika, ki je javna listina in jo je tožnik podpisal s pripombo, da bo vse neobdelane površine (pašnike) v kratkem obdelal, popasel ali pokosil in o tem obvestil Agencijo. Dodatno je navedel, da kolikor se pojavi dvom v to, ali je stranka obdelala zemljišče ali ne, kontrolorji redno v skladu s proceduro opravijo še en kontrolni pregled po 15. oktobru. Glede na ugotovljeno stanje ob ogledu pa kontrolor ponovnega ogleda ni opravil, saj za to ni bilo razloga. Odločbi sta dovolj obrazloženi, tožnik natančno ve, kakšne so njegove dolžnosti, saj je vsako leto deležen izobraževanja. V izbirni vlogi pa je tudi potrdil, da je s pogoji seznanjen. V zvezi z vsebino četrtega odstavka 32. člena Uredbe 1307/2013, kaj se šteje za upravičene hektarje in da se to nanaša na celotno koledarsko leto je navedel, da to vprašanje ni sporno, saj vsi štejejo, da je potrebno zemljišče obdelovati preko celega leta. V primeru dvoma je podrejeno predlagal, da sodišče pri Evropskem sodišču sproži postopek predhodnega vprašanja o tem, kako je potrebno tolmačiti četrti odstavek 32. člena Uredbe 1307/2013. K točki I izreka:

12. Tožba ni utemeljena.

13. Po presoji sodišča je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, izhaja iz podatkov v upravnih spisih ter ima oporo v materialnih predpisih, na katere se sklicuje. Prvostopenjski organ je v obrazložitvi izpodbijane odločbe pojasnil razloge za svojo odločitev, to pa je dodatno argumentiral drugostopenjski organ ter se opredelil tudi do tožnikovih pritožbenih navedb. Sodišče zato zavrača očitek tožnika, da naj bi bila obrazložitev odločitve nepopolna, torej zavrača očitek o bistveni kršitvi pravil postopka v tem smislu. Sodišče ugotavlja, da je tožena stranka dejansko stanje zadeve, relevantno za odločanje v stvari v celoti raziskala, svojo odločitev pa oprla na relevantne materialne predpise, kar je ustrezno utemeljil prvostopenjski organ ter glede na pritožbene navedbe dodatno drugostopenjski organ, zato sodišče zavrača tožnikov očitek o zmotni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Kolikor iz te obrazložitve ne izhaja drugače, sodišče razlogom, ki so navedeni v izpodbijani odločbi, dopolnjeni z odločbo drugostopenjskega organa, v celoti sledi in se nanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z tožnikovimi tožbenimi navedbami pa še dodaja: Po mnenju sodišča je zmotno stališče tožnika, ki meni, da so zatrjevani tožbeni razlogi nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in s tem v zvezi zatrjevanih kršitev materialnega zakona, podani z okoliščinami, na katere se sklicuje. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe in upravnega spisa je razvidno, da je pooblaščeni kontrolor v navzočnosti tožnika opravil pregled na kraju samem in ugotovil stanje obdelanosti kmetijskih površin, o katerem je bil sestavljen dne 28. 8. 2017 zapisnik o kontrolnem pregledu površin in zahtevkov za plačilo ukrepov ekološkega kmetovanja, svoje ugotovitve je dokumentiral s fotografijami spornih GERK-ov/ blokov, ki jih je posnel kontrolor med pregledom terena 28. 8. 2017. Navedene fotografije tudi po mnenju sodišča kažejo na neobdelanost, saj je na posnetkih vidna visoka suha trava, ponekod potlačena, nekje preraščena z grmovjem, v glavnem poganjki robinje in drugim grmovjem. Navedeno dejansko stanje izhaja iz upravnega spisa, predvsem iz fotografij označenih z domačimi imeni št. P1: zajka, B1: ograda, P1: komenski park, P1: gmajna 1, P1: gmajna in P1: kratka njiva. Pri tem sodišče dodaja, da tako ugotovljeno dejansko stanje izhaja tudi iz zapisnika o kontrolnem pregledu površin, ki ga je tožnik lastnoročno podpisal in kot pripombo navedel le, da bo vse neobdelane površine (pašnike) v kratkem obdelal, popasel in pokosil in o tem obvestil Agencijo. Navedeno ugotovljeno dejansko stanje zemljišč po mnenju sodišča, odraža dalj časa neobdelano površino, tako kot je bilo ugotovljeno v trenutku kontrole. Sodišče sledi ugotovitvi, da neobdelanost izvira že iz leta 2016 in so bile torej površine na spornih GERK-ih/blokih neupravičene že od samega začetka leta 2017. Neobdelanost je na podlagi neposrednega ogleda in strokovne ocene ugotovil usposobljeni in izkušeni kontrolor, ki je svoje ugotovitve dokumentiral s fotografijami in o tem sestavil zapisnik, ki je javna listina. Kontrolor je ugotovil neobstojnost trajnega travinja na vseh sedmih GERK-ih oziroma blokih, na šestih enotah na celotni površini na GERK ..., (z domačim imenom ...), pa le v manjšem delu (2,0 ar). Iz upravnega spisa pa nadalje izhaja, da je tožnik Agenciji dne 28. 9. posredoval fotografije za GERK-e ..., ... in ... ter dne 8. 10. 2018 fotografij za GERK-e ..., ... in ..., ki naj bi izkazovale, da je tožnik te površine popasel oziroma obdelal po opravljenem kontrolnem pregledu. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je bilo dejansko stanje, na katerem temelji izpodbijana odločba pravilno ugotovljeno in so ugovori tožnika v zvezi z ugotovitvijo dejanskega stanja neutemeljeni.

14. Pogoji za uveljavljanje zahtevkov za izplačila za zahtevke ukrep ekološko kmetovanje so določeni v Uredbi, Uredbi o navzkrižni skladnosti (v nadaljevanju Uredba 2) ter Uredbi EK. Glede na to, da je bilo s pregledom na kraju samem ugotovljeno, da je ugotovljena kmetijska površina manjša od prijavljene, se razlika med prijavljeno in ugotovljeno površino za posamezno skupino kmetijskih rastlin na podlagi 165. člena Uredbe EK v zvezi s 27. členom Uredbe in prvim odstavkom 19. člena Uredbe 964/2014/EU obravnava kot čezmerna prijava.

15. Ugovor tožnika, ki se nanaša na naknadno poslane fotografije, ki niso bile upoštevane (v upravnem spisu označene z oznako G1 - G5, KN1- KN3, KP1 - KP4, O1 - O4 ter Z1 - Z2) ter v posledici, da je potrebno šteti površine kot obdelane glede na to, da so bile obdelane do 15. oktobra, ni utemeljen. Četrti odstavek 32. člena Uredbe (EU) št. 1307/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. december 2013 o pravilih za neposredna plačila kmetom na podlagi shem podpore v okviru skupne kmetijske politike ter razveljaviti Uredbe Sveta (ES) št. 637/2008 in Uredbe Svet (ES) št. 73/2009 (v nadaljnjem besedilu Uredba št. 1307/2013) določa, da se površine štejejo za upravičene hektarje, če ustrezajo opredelitvi upravičenega hektarja v celotnem koledarskem letu, razen v primeru višje sile ali izjemnih okoliščin. Navedeno po mnenju sodišča pomeni, da morajo površine nepretrgano ustrezati pogojem za upravičenost. S tem, da do časa pregleda tožnik ni poskrbel za kmetijske površine tako, da bi jih popasel oziroma vzdrževal v primernem stanju, je ravnal tudi v nasprotju z namenom ukrepa ekološkega kmetovanja, določenem v 118. členu Uredbe EK, ki določa, da je namen ukrepa EK spodbujati KMG z izvajanjem naravi prijaznega načina kmetovanja, ki prispeva k ohranjanju in izboljševanju biotske raznovrstnosti, ohranjanju pitne vode, rodovitnosti tal, kulturne kmetijske krajine in k varovanju okolja na sploh.

16. V zvezi z ugovorom tožnika, da je bilo navedeno leto posebej sušno, sodišče poudarja, da je bil tožnik na podlagi prvega odstavka 4. člena delegirane Uredbe Komisije (EU) št. 460/2014 z dne 11. marca 2014 o dopolnitvi Uredbe (EU) št. 1306/2013 Evropskega parlamenta in Sveta glede integriranega administrativnega in kontrolnega sistema, pogojev za zavrnitev ali ukinitev plačil in za upravne kazni, ki se uporabljajo za neposredna plačila, podporo za razvoj podeželja in navzkrižno skladnost (v nadaljnjem besedilu Uredba 640/2014), ki obravnava višjo silo in izjemne okoliščine, dolžan Agencijo pred pregledom obvestiti, če v zvezi z neposrednimi plačili zaradi višje sile ali izjemnih okoliščin ni mogel izpolniti meril za upravičenca ali drugih obveznosti, le tako bi lahko tožnik ohranil svoje pravice do pomoči za površine, ki so bile ob pojavu višje sile, ki jo zatrjuje tožnik ali izjemnih okoliščin upravičene. Tožnik tekom leta na spornih zemljiščih višje sile in izjemnih okoliščin ni uveljavljal niti naknadno kljub temu, da se je tožnik z nepravilnostjo (neobdelanostjo) spornih zemljišč seznanil že ob izvajanju kontrole na terenu in sestavljanju zapisnika. Sodišče pri tem dodaja, da se pri tem ne more sklicevati na nepoznavanje predpisov tudi upoštevaje navedbe tožene stranke, da so upravičenci iz ukrepa EK vsako leto deležni posebnega izobraževanja. Tožnik pa je tudi sicer pri oddaji vloge podal izjavo, da je seznanjen z vsebino in pogoji in zahtevami ekološkega kmetovanj. Zato je po mnenju sodišča moral vedeti, da je potrebno zagotoviti kmetijske aktivnosti, četudi v minimalnem obsegu, skozi celotno obdobje obdelave in ne zadostuje, da se že od prejšnjega leta neobdelana površina enkrat v naslednjem letu do 15. oktobra obdela, tako da se vzpostavi stanje upravičenosti.

17. Po mnenju sodišča je glede na navedeno tudi utemeljen ugovor glede pomanjkljive obrazložitve izpodbijane odločbe. Dejansko stanje je bilo tožniku znano ob podpisu zapisnika, ki mu ni ugovarjal, izpodbijana odločba pa ima navedene pravne podlage, na katerih temelji. Zaradi velikega števila tovrstnih odločb je izpodbijana odločba sicer bolj skopo obrazložena, drugostopni organ v svoji obrazložitvi obrazložitev izpodbijane odločbe dopolnil in odgovoril na ugovore tožnika. S tem je bil po mnenju sodišča dosežen zahtevani standard obrazložitve.

18. Na podlagi vsega navedenega je sodišče zaključilo, da tožba ni utemeljena in jo je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K točki II izreka:

19. Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.