Jedro

Če uporaba določenega fitofarmacevtskega sredstva ni dovoljena, ker v tehnoloških navodilih ni predvidena, ni pomembno, ali je presežena mejna vrednost FFS, temveč mora ostanek neregistrirane aktivne snovi pasti pod mejo detekcije (ta pa je 0,01 mg/kg). V obravnavanem primeru pa ni sporno, da uporaba FFS z aktivno snovjo klormekvat klorid pri hruškah sploh ni dovoljena, zato na odločitev ne more vplivati dejstvo, da mejna vrednost FFS kot takega v vzorcu tožnikov hrušk naj ne bi bila presežena. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik uporabil nedovoljeno FFS, za kar tudi ni vodil predpisane evidence, je upravni organ pravilno določil pravne posledice takega ravnanja; že podeljen certifikat za IPS za leto 2008 ob smiselni uporabi 18. člena Pravilnika o integrirani pridelavi sadja razveljavil, certifikata za IPS za leto 2009 pa na podlagi 19. člena Pravilnika o integrirani pridelavi sadja ni podelil.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju upravni organ) je v zvezi s sodbo tega sodišča opr. št. I U 48/2010 z dne 22. 9. 2010 z izpodbijanim sklepom združilo pritožbena postopka zoper odločbi Inštituta za kontrolo in certifikacijo UM št. 422/08 z dne 15. 12. 2008 in št. 64-2009-1 z dne 3. 9. 2009, v upravnih zadevah razveljavitve certifikata za IPS za leto 2008 in zavrnitve izdaje certifikata za IPS za leto 2009, z izpodbijano odločbo pa odločilo, da se pritožba zoper odločbo z dne 15. 12. 2008 zavrne, in da se ta odločba spremeni tako, da se besedilo njenega izreka „Certifikator je glede na dopis z rezultatom analize vzorca na ostanke pesticidov z dne 25. 9. 2008 in na predlog Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izrekel sankcijo 4, kar pomeni preklic podeljenega certifikata za IPS (hruške)“ nadomesti z besedilom „1. Certifikat za IPS za leto 2008 št. 000329-08 z dne 5. 8. 2008 se razveljavi. Stranka A.A., …, …, mora Inštitutu za kontrolo in certifikacijo UM v 3 dneh po vročitvi te odločbe vrniti razveljavljeni certifikat za IPS za leto 2008 št. 000329-08 z dne 5. 8. 2008.“ (1. točka izreka) ter da se pritožba zoper odločbo z dne 3. 9. 2009 zavrne in da se ta odločba spremeni tako, da se besedilo njenega izreka „Certifikator se je v postopku certifikacije na osnovi 6. in 18. člena Pravilnika o integrirani pridelavi sadja (Ur. l. RS 63/2002) in v skladu s Tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja 2009 t. 9.1.4., ter navodili MKGP o ravnanju v primeru prisotnosti klormekvat klorida pri pridelovalcih hrušk v IPS odločil za nepodelitev certifikata za IPS in izrekel sankcijo 4.“ nadomesti z besedilom „Izdaja certifikata za IPS za leto 2009 se zavrne.“ (2. točka izreka). Odločilo je tudi, da pritožnik sam nosi svoje stroške postopka (3. točka izreka).

V obrazložitvi navaja, da je prvostopenjski organ z odločbo št. 422/08 z dne 15. 12. 2008 preklical certifikat za IPS za leto 2008, ker je bil 27. 11. 2008 s strani Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (v nadaljevanju IRSKGH) obveščen o hudih kršitvah Zakona o fitofarmacevtskih sredstvih (v nadaljevanju ZFfS), Pravilnika o integrirani pridelavi sadja (v nadaljevanju Pravilnik) in Tehnoloških navodil za IPS za leto 2008 na KMG (pri)tožnika. Iz dopisa inšpektorata izhaja, da je analiza vzorca pridelka (hruška, pakhamova) pokazala prisotnost 0,260 mg/kg aktivne snovi klormekvat klorid, ki presega vrednost dovoljenega ostanka aktivne snovi, določenega z Uredbo Komisije (ES) št. 839/2008/ES z dne 31. julija 2008 o spremembi Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 396/2005 glede prilog II, III in IV o mejnih vrednostih ostankov pesticidov v ali na nekaterih proizvodih, in sicer 0,2 mg/kg v živilih (hruška). S tem pridelek hrušk v nobenem primeru ni ustrezen trženju in varen za potrošnika. Zato je bil (pri)tožnik pozvan, da nemudoma vrne podeljeni certifikat in se nanj več ne sklicuje. Drugostopenjski organ je po uradni dolžnosti ugotovil zmotno uporabo materialnega prava in bistveno kršitev pravil postopka. Sklicuje se na določbe Pravilnika, 3., 6., 13., 18. in 35. člen. Ugotavlja, da je IRSKGH dne 25. 9. 2008 na KMG (pri)tožnika opravil kontrolo in vzorčenje hrušk. Na podlagi rezultata analize ZZV Maribor z dne 9. 10. 2008 je bila izdana odločba IRSKGH št. 710-10414/2008-4 z dne 19. 11. 2008, s katero je bilo ugotovljeno, da je (pri)tožnik od pomladi do poletja leta 2007 in 2008 v nasadu hrušk (parc. št. 240/4, 242/1 in 242/2, k.o. …) uporabil fitofarmacevtsko sredstvo z aktivno snovjo klormekvat klorid, ki ni registriran za uporabo na hruškah, zaradi česar je kršil prvi odstavek 3. člena ZFfS in s tem storil prekršek po določbah tega zakona. Z isto odločbo je bilo ugotovljeno, da v obdobju od pomladi do poletja leta 2007 in 2008 v spornem nasadu ni vodil predpisane evidence o uporabi FFS, s čemer je kršil peti odstavek 8. člena ZFfS. Zoper to odločbo (pri)tožnik ni vložil pritožbe. Organ pojasnjuje, da (pri)tožnik v obravnavanem postopku odločbe z dne 19. 11. 2008 ne more izpodbijati, saj je predmet tega postopka razveljavitev certifikata za leto 2008 zaradi kršitve pogojev za njegovo izdajo. Ker je ugotovljeno, da je (pri)tožnik v letu 2008 uporabljal za hruške nedovoljen FFS, je drugostopenjski organ uporabil določbo prvega odstavka 18. člena Pravilnika, ker je menil, da dejstvo, da (pri)tožnik zahtevane evidence sploh ni vodil, predstavlja kršitev najmanj enake teže, kot če bi jo vodil, vendar bi vanjo vpisoval napačne podatke. Ob takšnem dejanskem stanju je prvostopenjski organ certifikat preklical, moral pa bi ga razveljaviti, zato je drugostopenjski organ izrekel tako sankcijo. Hkrati je rok za vračilo certifikata (nemudoma) nadomestil z rokom 3 dni.

Glede odločitve pod točko 2. izreka svoje odločbe drugostopenjski organ navaja, da je prvostopenjski organ z odločbo št. 64-2009-1 z dne 3. 9. 2009 odločil, da se (pri)tožniku ne podeli certifikat za IPS za leto 2009, ker so laboratorijski rezultati analize na ostanke pesticidov v vzorcu plodov hrušk, ki je bil odvzet iz nasada GERK 2547080 dne 14. 7. 2009, pokazali prisotnost dovoljene snovi kaptan in nedovoljene snovi klormekvat klorid (0,2 mg/kg -/+ 0,1). Certifikator – prvostopenjski organ je določil sankcijo 4 v skladu s Splošnim aktom, Pravilnikom, Tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo sadja 2009 ter navodili MKGP o ravnanju v primeru prisotnosti klormekvat klorida. Drugostopenjski organ pojasnjuje, da Tehnološka navodila 2009 določajo, da smejo pridelovalci v skladu z ZFfS uporabljati le registrirana fitofarmacevtska sredstva in to samo na način in za namen, ki je predpisan v navodilu za uporabo. Iz registra FFS, ki ga vodi Fitosanitarna uprava RS, izhaja, da je aktivno snov klormekvat klorid dovoljeno uporabljati le na jari pšenici, navadnem ovsu, okrasnih rastlinah, ozimni pšenici in rži, ne pa na sadju, saj se v sadnem drevju sporna snov z leti akumulira. Zato je neutemeljeno (pri)tožnikovo sklicevanje na merilno negotovost in nepreseženo MRL klormekvat klorida. Sporne hruške teoretično ne bi smele vsebovati nič sporne snovi, ker pa je meja detekcije te snovi 0,01 mg/kg, sporni vzorec ne bi smel vsebovati več kot 0,01 mg/kg klormekvat klorida, da bi izpolnjeval pogoje za dodelitev certifikata za IPS za leto 2009. Nepomembno je dejstvo, kdaj oziroma kako se je sporna snov v hruškah znašla, saj že njena prisotnost v hruškah dokazuje nepravilno uporabo FFS. Za svojo odločitev pa je prvostopenjski organ napačno uporabil materialni predpis, saj se je oprl na 18. namesto na 19. člen Pravilnika, zato je drugostopenjski organ ustrezno spremenil izrek odločbe.

Tožnik vlaga tožbo zaradi kršitve materialnopravnih predpisov. Navaja, da se zoper odločbo IRSKGH št. 710-10414/2008-4 z dne 19. 11. 2008 ni poslužil sodnega varstva, ker se ni zavedal, kakšne posledice ga lahko doletijo. To je spoznal šele po prejemu prve odločbe, s katero je bilo zahtevano, da vrne certifikat. Po pomoč se je pisno obrnil na MKGP, vendar ni prejel nobenega odgovora. Navaja, da je bil njegov intenzivni nasad hrušk zasajen leta 1979 v sklopu sadjarske skupnosti …, glede svetovanja in odkupa pridelka pa je bila sklenjena pogodba s takratno KZ …. Strokovnjaki so tedaj priporočali uporabo regulatorjev rasti in v Posavju ni intenzivnega nasada hrušk, ki bi bil glede prisotnosti klormekvat klorida aktivne snovi neoporečen. Uporaba FFS, ki vsebujejo snov klormekvat klorid, je bila v hruškovih nasadih dejansko prepovedana šele s sprejetjem zakona o FFS v letu 2001 in od tedaj takšnih preparatov več ne uporablja. Certifikat za IPS je prejel v letu 2002 in to brez predhodne analize pridelka hrušk. Prisotnosti snovi klormekvat klorid v pridelku hrušk nikoli ni oporekal, vendar to ni posledica uporabe nedovoljenega FFS v letih 2007 in 2008, temveč dejstva, da se je ta snov akumulirala v prejšnjih letih. Sprejeta odločitev je prestroga. Tudi ni bila potrebna, saj ni šlo za preseganje mejnih vrednosti, niti v primeru razveljavitve certifikata za leto 2008, niti v primeru zavrnitve izdaje certifikata za leto 2009. Sklicevanje toženke na mejo detekcije, ki znaša 0.01 mg/kg, je neupravičeno, saj se ta meja navaja v Pravilniku, sprejetem šele v letu 2010, v času „kršitve“ pa je veljal Pravilnik iz leta 2002, ki je poznal le mejno vrednost ostankov pesticidov, katera je za primer hrušk znašala enako ali manj od 0,2 mg/kg. Mejna vrednost je v prvem primeru znašala 0,13 mg/kg, v drugem primeru pa je inšpektor na podlagi analize s sklepom št. 0611-4187/2009-3 z dne 24. 11. 2009 ugotovil, da je vzorec varen glede na veljavne predpise, kar pomeni, da v hruškah najdeni ostanki FFS niso presegali maksimalne dovoljene vrednosti. Tožnik predlaga, da sodišče odpravi drugostopenjski akt v zvezi s prvostopenjskima odločbama, zahteva pa tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je bil certifikat, ki je bil tožniku za IPS podeljen za leto 2008, utemeljeno razveljavljen, za leto 2009 pa izdaja certifikata za IPS utemeljeno zavrnjena.

Po določbi prvega odstavka 3. člena ZFfS se na ozemlju Republike Slovenije ne sme uporabljati FFS, če ni registrirano, oziroma če zanj ni izdano dovoljenje v skladu s tem zakonom. Po petem odstavku 8. člena tega zakona mora proizvajalec, ki lahko po tem zakonu uporabi FFS, na predpisan način voditi evidence o uporabi FFS.

Pravilnik določa, da mora pridelovalec upoštevati tehnološka navodila (3. člen); da lahko po izčrpanju mehanskih, bioloških in biotehničnih ukrepov pri zatiranju škodljivih organizmov prične s kemičnimi ukrepi in uporabi izključno fitofarmacevtska sredstva iz tehnoloških navodil in druge pripravke za varstvo rastlin, ki so dovoljeni v ekološki pridelavi, v skladu s predpisi, ki urejajo ekološko pridelavo ter da mora za kemično zatiranje škodljivih organizmov, za katere je v tehnoloških navodilih določen prag škodljivosti, na predpisanih obrazcih zagotoviti podatek o škodljivem organizmu in preseženem pragu škodljivosti, da upraviči uporabo FFS (6. člena); da mora voditi evidence in hraniti dokumentacijo, ki omogoča preverjanje vrste, količine in uporabe nabavljenega materiala (FFS, gnojila) ter preverjanje vrste in količine prodanega sadja, pridelanega na integriran način (13. člen).

Postopek vzorčenja, ki ga izvaja organizacija za kontrolo, je urejen v 16. členu Pravilnika. V 18. členu Pravilnik organizacijo za kontrolo pooblašča za razveljavitev že izdanega certifikata, če je v naknadnih postopkih, predvsem po analizi vzorcev na prisotnost FFS, ugotovljeno vpisovanje neresničnih podatkov v predpisane evidence. V 19. členu Pravilnik določa, da se certifikat ne izda, če pridelovalec ne izpolnjuje določb 3. člena (neupoštevanje tehnoloških navodil), 5. člena (sledenje napovedim opazovalno napovedovalne službe), 6. člena (uporaba FFS), 7. člena (prepoved uporabe GSO), 13. člena (vodenje in hranjenje evidenc in dokumentacije) in 15. člena (izvedba naloženih ukrepov).

Bistveno za odločitev v obravnavani zadevi je, ali je bila v relevantnem obdobju v Republiki Sloveniji uporaba klormekvat klorida v integrirani pridelavi sadja dovoljena. Glede na prej pojasnjene pravne podlage se v tehnoloških navodilih, ki se pripravijo za vsako leto, predpišejo sredstva, ki so v integrirani pridelavi dovoljena za varstvo rastlin. Po navedbi upravnega organa, s katero se tožnik v tožbi izrecno strinja, v letih 2008 in 2009 za uporabo na hruškah ni bilo registrirano fitofarmacevtsko sredstvo z aktivno snovjo klormekvat klorid (tožnik sam navaja, da je bilo tako FFS prepovedano s sprejetjem ZFfS).

Prvostopenjski organ je odločbo z dne 15. 12. 2008 izdal po obvestilu IRSKGH, da je analiza vzorca, odvzetega 25. 9. 2008, tožnikovega pridelka-hrušk pokazala presežne vrednosti klormekvat klorida (po osmem odstavku 16. člena Pravilnika pristojne inšpekcije obvestijo organizacijo za kontrolo o analiznih izvidih, odvzetih pri pridelovalcih, organizacije za kontrolo obvestijo pristojne inšpekcije o presežnih mejnih vrednosti pesticidov v sadju), in sicer 0,260 mg/kg. Podlaga za odločbo z dne 3. 9. 2009 pa so laboratorijski rezultati analize vzorca, odvzetega 14. 7. 2009, ki so pokazali prisotnost nedovoljene aktivne snovi klormekvat klorid 0,2 mg/kg).

Tožnik rezultatom analize ne oporeka in prisotnost klormekvat klorida v pridelku hrušk v tožbi izrecno priznava. Zmotno pa meni, da sta odločbi, ki na teh rezultatih temeljita, nepravilni, ker ni bila presežena mejna vrednost klormekvat klorida (0,2 mg/kg in upoštevajoč dopustno toleranco) in ker v letih 2008 in 2009 FFS z aktivno snovjo klormekvat klorid ni več uporabljal, temveč gre za snov, ki se je akumulirala z uporabo takega FFS v prejšnjih letih.

Če uporaba določenega FFS ni dovoljena, ker v tehnoloških navodilih ni predvidena (3. člen ZFfS, 3. člen Pravilnika), ni pomembno, ali je presežena mejna vrednost FFS, temveč mora ostanek neregistrirane aktivne snovi pasti pod mejo detekcije (ta pa je 0,01 mg/kg). Takšna ureditev je veljala že na podlagi Pravilnika iz leta 2002 in ni bila uveljavljena šele s Pravilnikom iz leta 2010, kot meni tožnik. Tudi Pravilnik iz leta 2002 je pridelovalcu nalagal upoštevanje tehnoloških navodil, torej dopuščal le uporabo FFS iz seznama vsakoletnih tehnoloških navodil. Ta Pravilnik v devetem odstavku 16. člena ureja primere, ko je prekoračena mejna vrednost FFS, vendar pa je uporaba FFS dovoljena, iz česar izhaja, da se mejna vrednost upošteva pri FFS iz seznama. V obravnavanem primeru pa ni sporno, da uporaba FFS z aktivno snovjo klormekvat klorid pri hruškah sploh ni dovoljena, zato na odločitev ne more vplivati dejstvo, da mejna vrednost FFS kot takega v vzorcu tožnikov hrušk naj ne bi bila presežena.

Tožnik tudi ne more uspeti z ugovorom, da v letih 2008 in 2009 ni uporabljal spornega FFS. Sodišče se strinja z upravnim organom, da ni bistveno, kdaj je FFS uporabil. Certifikat za IPS je potrdilo, da je bilo sadje pridelano na naravi prijazen način (z uravnoteženim izvajanjem agrotehničnih ukrepov) in ustreza standardom kakovostne in zdrave hrane. Zato ni odločujoče, kdaj dejansko je bil FFS uporabljen, temveč kdaj je bila aktivna snov v sadežih zaznana. To pa je bilo v letih 2008 in 2009. Ker je bilo ugotovljeno, da je tožnik uporabil nedovoljeno FFS, za kar tudi ni vodil predpisane evidence, je upravni organ pravilno določil pravne posledice takega ravnanja; že podeljen certifikat za IPS za leto 2008 ob smiselni uporabi 18. člena Pravilnika razveljavil, certifikata za IPS za leto 2009 pa na podlagi 19. člena Pravilnika ni podelil. Kolikor se tožnik sklicuje na sklep št. 0611-4187/2009-3 z dne 24. 11. 2009 o ustavitvi postopka, sodišče ugotavlja, da je bil izdan v zvezi z analizo vzorca, odvzetega 15. 11. 2009, tj. na drugi dejanski podlagi kot izpodbijana odločba, zato za odločitev v tem upravnem sporu ne more vplivati.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), ker je presodilo, da je izpodbijana odločba (prvostopenjska odločba v 1. točki izreka) pravilna in na zakonu utemeljena. Ker je zakonitost izpodbijane odločbe lahko preizkusilo na podlagi dokumentacije upravnih spisov, ni sledilo tožnikovemu predlogu za izvedbo dokazov z zaslišanjem priče, izvedenca in tožnika, saj to niso dokazi za dokazovanje relevantnih dejstev v predmetnem upravnem spor.

Ker je sodišče tožbo zavrnilo, na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 nosi vsaka stranka svoje stroške postopka.