Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Zato niti ne gre za primer, predviden v 110.a členu SZ-1, ko bi prejšnji najemnik bodisi umrl, bodisi stanovanje trajno zapustil iz razlogov, določenih v 110.a členu SZ-1, temveč je najemnica najemno pogodbo odpovedala sama.
Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
Tožeča stranka trpi sama svoje stroške odgovora na pritožbo.
Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje pod I razsodilo, da je dolžna tožena stranka izprazniti stanovanje št. 7 v skupni izmeri 52,13 m2, ki se nahaja v prvem nadstropju večstanovanjske hiše in ga prostega oseb in stvari izročiti lastniku v roku 60 dni, da ne bo izvršbe. Pod II izreka pa je toženi stranki naložilo povrnitev pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 435,60 EUR v roku 15 dni brezobrestno, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.
Proti tej sodbi se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Ob tem navaja, da je ožji družinski član dosedanje najemnice, je kot uporabnik naveden v stanovanjski pogodbi z dne 3.3.2004, ima v tem stanovanju prijavljeno stalno prebivališče in ob izselitvi dosedanje najemnice še nadalje uporablja stanovanje. Zato meni, da so podani pogoji za sklenitev najemne pogodbe za to stanovanje po 110.a členu Stanovanjskega zakona – SZ-1, saj izpolnjuje vse pogoje za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem. Ta določba SZ-1 pa tudi predstavlja praktično izpeljavo določb 78. člena Ustave RS, ki določa, da država ustvarja možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje in jo je kot takšno tudi razumeti. Tožena stranka predlaga spremembo sodbe tako, da se naj tožbeni zahtevek zavrne.
Tožeča stranka je vložila odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe, saj pritožbeni razlog ni podan. Glede na to, da toženec uporablja stanovanje brez pravnega naslova, je utemeljen zahtevek tožeče stranke in niso podani taksativno opredeljeni zakonski pogoji iz 110.a člena SZ-1 za nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa.
Pritožba ni utemeljena.
Po pregledu zadeve v okviru uradnega preizkusa (člen 350/II Zakona o pravdnem postopku – ZPP) in v okviru uveljavljanega pritožbenega razloga pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na dovolj in pravilno ugotovljeno dejansko stanje, ki ni predmet pritožbene graje, materialno pravo pravilno uporabilo, zato povzema pravilne in argumentirane razloge izpodbijane sodbe in glede na pritožbene navedbe dodaja: Toženec v pritožbi ponavlja svoje prvostopne navedbe, da so izpolnjeni pogoji za sklenitev najemne pogodbe po 110.a členu SZ-1 s tožencem kot uporabnikom in ožjim družinskim članom dotedanje najemnice, ki ima tam prijavljeno stalno prebivališče in po izselitvi najemnice prebiva v tem stanovanju. Zato meni, da bi tožeča stranka morala z njim skleniti najemno pogodbo za dodelitev tega neprofitnega stanovanja. S temi navedbami se je obširno ukvarjalo sodišče prve stopnje v postopku na prvi stopnji in pravilno zaključilo, da v obravnavanem primeru niso izpolnjeni kumulativno določeni pogoji za izjemno nadaljevanje najemnega razmerja brez javnega razpisa. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje, ki niso predmet pritožbene graje, izhaja, da je najemnica v celoti odpovedala najemno razmerje s 30.6.2007 in je s tem najemno razmerje prenehalo tudi za uporabnike. Zato niti ne gre za primer, predviden v 110.a členu SZ-1, ko bi prejšnji najemnik bodisi umrl, bodisi stanovanje trajno zapustil iz razlogov, določenih v 110.a členu SZ-1, temveč je najemnica najemno pogodbo odpovedala sama. Sicer pa toženec v postopku na prvi stopnji ni zatrjeval in izkazoval, da je med drugim podal lastniku stanovanja pisno zahtevo za sklenitev najemne pogodbe v 90. dneh po izselitvi najemnice, ampak je tožečo stranko z dopisom z dne 14.11.2007 (A7) obvestil, da bo sporno stanovanje izpraznil do konec leta 2007. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo (člen 353 ZPP).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka je v skladu s prvim odstavkom 165. člena ZPP in členom 155 ZPP. Tožena stranka pritožbenih stroškov ni priglasila, tožeča stranka pa trpi sama svoje stroške odgovora na pritožbo, saj z njim ni prispevala k dodatni razjasnitvi zadeve.