Jedro

S tem, ko je sodišče na prvem prodajnem naroku kot izklicno ceno dolžnikovih nepremičnin upoštevalo oz. določilo ceno v višini 70 % njune ugotovljene vrednosti, ni ravnalo nezakonito. Kršilo ni niti enakopravnosti udeležencev dražbe, saj je v odredbi o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi izrecno navedlo, da se lahko nepremičnine že na prvem naroku prodajo pod ugotovljeno tržno vrednostjo, a ne za manj kot 70 % te vrednosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik iz pristopne izvršilne zadeve in dolžnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dolžnikovi nepremičnini s parc. št. 1 in 2 k.o. V.1 izročilo kupcu S.B. in odločilo, da se po pravnomočnosti sklepa v zemljiški knjigi pri njiju vpiše lastninska pravica v korist kupca, izbrišejo pa se vse pravice in vsa bremena.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje dolžnik. S cenilnim zapisnikom z dne 10.5.2017 je bila vrednost nepremičnine s parc. št. 1 ugotovljena v višini 2.555,55 EUR, nepremičnine s parc. št. 2 pa v višini 563,74 EUR. Tudi v odredbi o prodaji je bila navedena ista tržna vrednost. Sodišče ju je povzelo tudi v zapisniku o dražbi, nato pa je sodnica razglasila, da se začenja prva javna dražba parcele št. 1 za ceno 1.788,89 EUR in parcele št. 2 za ceno 394,62 EUR, tj. v višini 70 % njune ugotovljene tržne vrednosti. Tako postopanje ni pravilno. Na izdano odredbo o prodaji je sodišče vezano, kar pomeni, da bi najprej moralo opraviti licitiranje nepremičnin po izklicni (tržni) ceni 2.555,55 EUR in 563,74 EUR. Šele če bi ugotovilo, da po tej ceni ni ponudnikov, bi lahko izklicno ceno znižalo. Ker ni tako ravnalo, je kršilo pogoje prodaje, določene v odredbi, s katerimi se zagotavlja enakopravnost udeležencev dražbe, dolžniku je povzročilo škodo v višini razlike med tržno in doseženo vrednostjo njegovih nepremičnin in poseglo je v njegovo lastninsko pravico ter kršilo 2. in 33. člen Ustave RS. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Upnica iz vodilne izvršilne zadeve na pritožbo ni odgovorila.

4. Upnik iz pristopne izvršilne zadeve je odgovoril na pritožbo. Ji nasprotuje in predlaga njeno zavrnitev ter potrditev izpodbijanega sklepa. Zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Predmet pritožbenega preizkusa je vprašanje pravilnosti in zakonitosti postopanja sodišča prve stopnje, ki je izklicni ceni za dolžnikovi nepremičnini na prvem prodajnem naroku določilo v višini 70 % njune pravnomočno ugotovljene tržne vrednosti in ju po tej ceni tudi domaknilo kupcu S.B..

7. Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J)2 je bila spremenjena določba 188. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po kateri je bila izklicna cena nepremičnine na prvi dražbi 100% njene ugotovljene tržne vrednosti. Prvi odstavek navedenega člena je namreč določal, da nepremičnina na prvem prodajnem naroku ne sme biti prodana pod ugotovljeno vrednostjo. Z novelo ZIZ-J je bila ta določba spremenjena tako, da nepremičnina na prvem prodajnem naroku ne sme biti prodana za manj kot 70 % ugotovljene vrednosti. To pomeni, da lahko izklicna cena za nepremičnino na prvem naroku znaša 70 % njene ugotovljene vrednosti ali več in ni določeno, kot zmotno trdi pritožba, da mora sodišče najprej poskusiti prodati nepremičnino po ugotovljeni tržni vrednosti in da lahko šele, če ta prodaja na uspe, ceno na istem naroku zniža na 70 %.3 S tem, ko je sodišče prve stopnje na obravnavani dražbi kot izklicno ceno dolžnikovih nepremičnin upoštevalo oz. določilo ceno v višini 70 % njune ugotovljene vrednosti, torej ni ravnalo nezakonito, kršilo pa ni niti enakopravnosti udeležencev dražbe, kot zmotno trdi pritožba, saj je v odredbi o prodaji nepremičnin na prvi javni dražbi z dne 23.8.20184 izrecno navedlo (IV. točka odredbe), da se lahko nepremičnine že na prvem naroku prodajo pod ugotovljeno tržno vrednostjo, a ne za manj kot 70 % te vrednosti.

8. Glede na neutemeljenost pritožbe in ker izpodbijani sklep nima niti pomanjkljivosti, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP – v povezavi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ).

9. Upnik iz pristopne izvršilne zadeve in dolžnik krijeta vsak svoje stroške pritožbenega postopka, in sicer dolžnik zato, ker s pritožbo ni uspel, upnik pa zato, ker z navedbami v odgovoru na pritožbo ni v ničemer prispeval k odločitvi pritožbenega sodišča in zato s tem povezani stroški niso potrebni za postopek (prvi odstavek 165. člena ZPP v povezavi s 154. in 155. členom ZPP ter 15. členom ZIZ).

1 Pritožbeno sodišče v nadaljevanju obrazložitve opušča navedbo katastrske občine, ker gre pri vseh nepremičninah za k.o. V..

2 Uradni list RS, št. 53-2342/2014. 3 Glej tudi Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-J) v Poročevalec DZ z dne 8.5.2014, članek mag. Anje Drev in Katje Klug z naslovom Novosti nepremičninske izvršbe po noveli ZIZ-J, Pravna praksa št. 36/2014 z dne 18.9.2014, str. 22 in naslednje, ter članek dr. Andreja Ekarta z naslovom Novela ZIZ-J – odprta vprašanja, Pravosodni bilten št. 3/2015, str. 162 in 163. 4 Listovna št. 121 spisa.