Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Dediča sta sklenila dogovor o delitvi premoženja, ki je bilo znano v času prvega odločanja in ga zajema prej citirani sklep o dedovanju. O naknadno najdenem premoženju pa dediča dednega dogovora nista sklepala, zato je prvo sodišče pravilno odločilo, da tudi glede predmetnega premoženja nastopi zakonito dedovanje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Sodišče prve stopnje je v dodatnem sklepu o dedovanju ugotovilo, da naknadno najdeno zapuščino predstavlja 137,000000 enot premoženja podsklada N. - Globalni delniški, katerega vrednost na dan 1. 12. 2016 znaša 2.702,65 EUR; dediča predmetnega premoženja pa sta M. H. in J. L., vsak do 1/2. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje J. L., ki predlaga, da sodišče izda nov dodatni sklep in upošteva dedni dogovor, ki sta ga dediča sklenila v predhodnem sklepu o dedovanju. Poudarja, da je M. H. dobila izplačilo dednega deleža, zato delnice pripadajo le pritožniku.
3. Dedinja M. H. je podala odgovor na pritožbo, v katerem vztraja pri tem, da sprejema naknadno najdeno zapuščino.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. V skladu z določbo 221. člena Zakona o dedovanju (v nadaljevanju: ZD) sodišče v primerih, ko se po pravnomočnosti sklepa o dedovanju najde premoženje, ki spada v zapuščino in se zanj ob izdaji pravnomočnega sklepa ni vedelo, ne opravi nove zapuščinske obravnave, temveč to premoženje razdeli z novim sklepom na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju.
6. Med dedičema je nesporno, da v zapuščino spada 137,000000 enot premoženja podsklada N. - Globalni delniški, katerega neto vrednost na dan 1. 12. 2016 znaša 2.702,65 EUR. Oba dediča - tako M. H. kot J. L. - sta podala dedni izjavi, da dediščino sprejemata. Zato je odločitev prvega sodišča, ki je novo najdeno premoženje razdelilo na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju, pravilna. Oporočna razpolaganja so se namreč nanašala zgolj na nepremičnine, medtem ko je glede premičnega premoženja oziroma denarnih sredstev in vrednostnih papirjev nastopilo zakonito dedovanje. Za dediča pa sta bila razglašena M. H. in pritožnik, vsak do 1/2. Zato je prvo sodišče tudi v izpodbijanem sklepu za dediča pozneje najdene zapuščine razglasilo isti osebi z enakimi deleži. 7. Pritožbeno razlogovanje o sklenjenem dednem dogovoru med dedičema in izplačilu dednega deleža M. H. ne morejo imeti želene teže. Iz pravnomočnega sklepa o dedovanju D 109/2008 z dne 1. 12. 2008 ne izhaja, da dedinja M. H. do kasneje najdenega premoženja ne bi bila upravičena. Dediča sta sklenila dogovor o delitvi premoženja, ki je bilo znano v času prvega odločanja in ga zajema prej citirani sklep o dedovanju. O naknadno najdenem premoženju pa dediča dednega dogovora nista sklepala, zato je prvo sodišče - ob uporabi določbe prvega odstavka 221. člena ZD - pravilno odločilo, da tudi glede predmetnega premoženja nastopi zakonito dedovanje.
8. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo dediča zavrnilo kot neutemeljeno, saj niso podani razlogi, ki jih uveljavlja pritožba, prav tako pa tudi ne razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona in 163. členom ZD), zato je potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).