Jedro

Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog stečajnega dolžnika za odpust obveznosti.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil iz vseh pritožbenih razlogov, zlasti pa uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in zmotno uporabo materialnega prava.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov predlog za odpust obveznosti, ker je iz podatkov iz kazenske evidence (IKE) ugotovilo, da je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje povzročitve stečaja po KZ Avstrije, ki še ni izbrisano (drugi odstavek 400. člena v zvezi s 1. točko 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP).

5. Ni podana zatrjevana absolutno bistvena kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo sodišče storilo zato, ker ni natančno označilo sodbe. Sodišče prve stopnje je v razlogih navedlo vsa dejstva, ki predstavljajo zakonski dejanski stan ovire iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP (da je dolžnik obsojen za kaznivo dejanje iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP, ki še ni izbrisano iz kazenske evidence).

6. Pritožbena navedba, da ga je sodišče očitno zamenjalo z nekom drugim, ni utemeljena. Najprej višje sodišče ugotavlja, da tako, kot je zapisana, niti ni jasna. Če se nanaša na pravilnost sodbe avstrijskega sodišča, pred katerim je bil dolžnik spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja povzročitve stečaja (sodba LG Graz - Avstrija, opr. št. 10 EVR 2473/98, datum izreka 26. 1. 1999), to ne more biti pravno pomemben pritožbeni razlog v tem insolvenčnem postopku. S tem v zvezi tudi niso pravno pomembne pritožbene navedbe, ki se nanašajo na kršitev pravice do sodelovanja v postopku pred sodiščem v Avstriji. Če pa se ta pritožbeni razlog nanaša na identičnost med osebo, navedeno v IKE, in dolžnikom tega insolvenčnega postopka, višje sodišče ugotavlja, da se osebni podatki ujemajo.

7. Ni utemeljeno pritožbeno stališče, da se ovira iz 1. točke 399. člena ZFPPIPP ne nanaša na kazniva dejanja, ki so storjena izven Republike Slovenije (dolžnik navaja, da je povsem nepomembno, če je bil dolžnik obsojen v Avstriji ali v Afriki ali kjer drugje, važno je, da ni bil obsojen v Sloveniji), saj za kaj takega v 1. točki 399. člena ZFPPIPP ni podlage. Ovira za odpust obveznosti namreč obstoji, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano. Zakon izrecno ne omejuje ovire za odpust obveznosti le na obsodbe za kazniva dejanja, storjena na ozemlju Republike Slovenije, oziroma na sodbe, ki bi bile izdane pred slovenskimi sodišči. Taka je tudi ustaljena sodna praksa (primerjaj Cst 411/2014; St 1391/2014).

8. Sodišče je s tem odgovorilo na vse bistvene pritožbene navedbe (prvi odstavek 360. člena ZPP). Pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP), zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo.