Jedro

Temeljno načelo disciplinskega postopka je spoštovanje procesnega reda, ki ga urejajo pravila društva. Nezakonit postopek tako ne more pripeljati do zakonite odločbe; teža kršitve in vsebina odločitve sta pri tem nepomembni. Ker je bilo pri sprejemu disciplinske odločbe kršeno v statutu in disciplinskem pravilniku določeno načelo zbornega odločanja disciplinskega organa, je izdana disciplinska odločba nezakonita.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Stranki sami krijeta svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razveljavilo in odpravilo odločbo Častnega razsodišča A. zveze Slovenije z dne 16. 3. 2017 v zvezi s sklepom Izvršnega odbora A. zveze Slovenije z dne 29. 5. 2017, ki se glasi: »1. B. B., trenerju in funkcionarju P., se na podlagi kršitve 66. člena Disciplinskega pravilnika izreče kazen časovne prepovedi opravljanja vseh dolžnosti v košarki za obdobje 12-ih (dvanajstih) mesecev.

2. Kazen se izvrši v obdobju od 1. 4. 2017 do 30. 3. 2018.« Toženi stranki je naložilo, da v roku 15 dni tožniku povrne pravdne stroške v znesku 1.180,52 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

2. Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Kot bistveno navaja, da statut tožene stranke ne določa, da je častno razsodišče operativno le, če odločajo vsi trije člani, kakor tudi ne, da morajo za veljavno odločitev vsi oddati glas. Zadeva je bila odstopljena častnemu razsodišču v sestavi treh članov, vsi trije člani so se z njo seznanili, nato pa se je eden iz vodenja in odločanja iz osebnih razlogov izločil. Postopek je bil izpeljan v skladu z internimi pravili tožene stranke, saj je bilo častno razsodišče v disciplinskem postopku v sestavi treh članov. Ker sta za odločitev glasovala dva člana, bi bila ta enaka, ne glede na glasovanje tretjega člana. Statut tožene stranke je veljaven in zakonit, zato bi moralo sodišče o utemeljenosti tožbenega zahtevka odločiti ob upoštevanju njegovih določil. V nasprotju s tem je ustvarilo dodatno pravilo, s čimer je kršilo načeli predvidljivosti in pravne varnosti. Če bi obveljalo stališče sodišča, da častno razsodišče po izločitvi enega od članov ne more veljavno odločiti, disciplinskega postopka ne bi bilo mogoče zaključiti, kar je pravno nevzdržno.

3. Tožnik je vložil odgovor na pritožbo in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba je neutemeljena.

5. Predmet pritožbenega preizkusa je odločitev sodišča prve stopnje, da se razveljavi in odpravi odločba, s katero je bila tožniku izrečena disciplinska kazen časovne prepovedi opravljanja vseh dolžnosti v košarki za obdobje dvanajstih mesecev.

6. Sodišče prve stopnje je odločitev o razveljavitvi disciplinske odločbe utemeljilo z nepravilno sestavo častnega razsodišča, ki je izreklo disciplinsko kazen na prvi stopnji.

7. V času izvedbe disciplinskega postopka in izdaje disciplinske odločbe sta sestavo častnega razsodišča in disciplinski postopek urejala Statut A. zveze Slovenije (v nadaljevanju statut) in Disciplinski pravilnik A. zveze Slovenije (v nadaljevanju disciplinski pravilnik).

8. V skladu z 32. členom statuta ima častno razsodišče tri člane. Častno razsodišče vodi disciplinske postopke članov A. zveze Slovenije in izreka kazni po disciplinskem pravilniku. Slednji v 36. členu določa, da v disciplinskem postopku na I. stopnji odloča častno razsodišče, ki ga sestavljajo trije člani.

9. Častno razsodišče je sporno disciplinsko odločbo sprejelo v sestavi dveh članov.

10. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je temeljno načelo disciplinskega postopka spoštovanje procesnega reda, ki ga urejajo pravila društva. Nezakonit postopek tako ne more pripeljati do zakonite odločbe; teža kršitve in vsebina odločitve sta pri tem nepomembni. Ker je bilo pri sprejemu disciplinske odločbe kršeno v statutu in disciplinskem pravilniku določeno načelo zbornega odločanja disciplinskega organa, je izdana disciplinska odločba nezakonita, odločitev sodišča prve stopnje pa pravilna.

11. Pritožnica po nepotrebnem opozarja, da je statut veljaven in zakonit ter s tem zavezujoč zanjo in njene člane. Iz takšnega stališča je namreč izhajalo tudi sodišče prve stopnje, saj je odločitev o razveljavitvi disciplinske odločbe utemeljilo prav s kršitvijo pravil, ki si jih je tožena stranka v statutu predpisala sama. Pritožnica utemeljeno navaja, da je statut avtonomni akt društva, vendar ta avtonomnost društvu ne daje pravice, da sproti odloča, katere določbe bo upoštevalo in kako jih bo razlagalo. Sodišče prve stopnje s sprejeto odločitvijo ni ustvarilo dodatnih, temveč je zagotovilo spoštovanje obstoječih pravil. 12. Pritožnica nepopolno povzema drugi odstavek 38. člena disciplinskega pravilnika in zato iz njega izpeljuje napačen zaključek. Častno razsodišče po tej določbi res ni vezano na nobena formalna pravila in z njimi ni omejeno, vendar ta nevezanost velja le za presojo dokazov, ne pa za spoštovanje procesnih pravil. 13. Res je, da statut izrecno ne določa, da morajo glas oddati vsi člani častnega razsodišča, nobenega dvoma pa ni, da morajo pri odločanju sodelovati in imeti možnost glasovanja. To se v konkretnem primeru ni zgodilo, saj je bil eden od članov zaradi spoštovanja načela nepristranskosti iz vodenja disciplinskega postopka in odločanja izločen. Za odločitev je nepomembno, da se je to zgodilo po tem, ko je častno sodišče prejelo prijavo in listine ter se z njimi seznanilo.

14. Z navedbami, da bi bila odločitev enaka, tudi če bi drug član glasoval proti njej, pritožnica spregleda bistvo kolegijskega odločanja. To se ne udejanja v vsebini končne odločitve, temveč v procesu odločanja, ki naj preko preučitve gradiva in dokazov, izmenjave mnenj in soočenja argumentov pripelje do čim bolj pretehtane in strokovne odločitve. Takšen namen je v celoti dosežen le, če v postopku sodelujejo vsi zahtevani člani kolegijskega organa.

15. V pritožbi izpostavljena primerjava z nadzornimi sveti takšnega stališča ne more spremeniti. Najprej zato, ker je presplošna, nadalje pa zato, ker ni ovire, da kolegijski organ veljavno odloča v odsotnosti posameznih članov, vendar mora biti takšna možnost vnaprej predvidena. Statut tožene stranke izjeme od polne sestave disciplinskega razsodišča ne določa, zato morajo pri odločanju sodelovati trije člani.

16. Za odločitev je nepomembno, da tožena stranka v statutu ni predvidela imenovanja nadomestnih članov častnega razsodišča, prav tako so nepomembne pritožbene navedbe, da ob sprejetem stališču disciplinskega postopka zoper tožnika ne bo mogoče končati, saj častno razsodišče ne more sprejeti zakonite odločbe. Nezmožnost izvedbe disciplinskega postopka ne more predstavljati utemeljenega razloga za odstop od temeljih postulatov poštenega disciplinskega postopka. Če se bo želela tožena stranka podobnim zapletom v bodoče izogniti, bo morala slediti predlogu sodišča prve stopnje in razmisliti o spremembi svojih notranjih aktov.

17. Sodišče druge stopnje je tako ob preizkusu izpodbijane sodbe v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ugotovilo, da niso podani niti uveljavljeni pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti. Pritožbo je zato kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

18. Če sodišče zavrne pravno sredstvo, odloči tudi o stroških, ki so nastali med postopkom v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Tožena stranka je s pritožbo propadla, navedbe tožnika v odgovoru na pritožbo pa niso bile takšne, da bi prispevale k lažji ali hitrejši odločitvi o pritožbi, zato teh stroškov ni mogoče upoštevati kot potrebnih stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 155. člen ZPP). Pritožbeno sodišče je zato odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka.