Jedro

Mentalni razvoj tožničine hčere je takšen, da v kronološki starosti treh let in 8 mesecev ustreza starosti 15 mesecev. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da gre za otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, kakor je to določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, zato je tožnica upravičena do dodatka za nego otroka. Zmotno pa je sodišče prve stopnje tožnici priznalo dodatek od oktobra 2014 dalje. Ker je bila vloga za dodatek za nego in varstvo otroka pri Centru za socialno delo vložena dne 1. 10. 2014, gre tožnici dodatek za nego in varstvo otroka v skladu s 96. členom ZSDP-1 od 1. novembra 2014 dalje. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi delno ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo glede datuma izplačevanja dodatka za nego otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se II. točka izreka izpodbijane sodbe spremeni tako, da se tožeči stranki prizna dodatek za nego in varstvo otroka hčerke A.A., rojene 23. 9. 2010 v višini 200,00 EUR mesečno od 1. 11. 2014 dalje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko je z izpodbijano sodbo odpravilo odločbo št. ... z dne 19. 12. 2014 in odločbo št. ... z dne 22. 10. 2014 (I. točka izreka), tožnici priznalo dodatek za nego in varstvo otroka hčerke A.A., rojene 23. 9. 2010, kot otroka s posebnimi potrebami skladno z 2. členom Pravilnika, od oktobra 2014 dalje (II. točka izreka) in naložilo toženki, da tožnici v roku 15 dni povrne stroške postopka v višini 402,11 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva paricijskega roka do plačila (III. točka izreka). Odločitev je sprejelo na podlagi dopolnilnega mnenja zdravniške komisije II. stopnje, ki je ugotovila, da mentalni razvoj otroka v kronološki starosti treh let in 8 mesecev ustreza starosti 15 mesecev, kar otroka uvršča v skladu z določili 2. člena Pravilnika v skupino otrok s težko motnjo v duševnem razvoju ter je tako upravičena do dodatka za nego otroka.

2. Pritožba očita sodišču absolutno bistveno kršitev postopka glede prekoračitve zahtevka. Tožnica je v laični tožbi pojasnila, da njena hčerka potrebuje posebno nego in varstvo, na prvem naroku za glavno obravnavo pa je zahtevala, da se ji prizna dodatek za nego in varstvo hčerke kot otroka s posebnimi potrebami v višini 100,00 EUR od oktobra 2014 dalje. S tem, ko je sodišče tožnici priznalo dodatek za nego in varstvo v skladu z 2. členom Pravilnika (točka c) je prekoračilo tožbeni zahtevek, saj je tožnici priznalo dodatek za nego otroka v višji višini od zahtevane. Pritožba nadalje meni, da je II. točka izreka izpodbijane sodbe nerazumljiva in neizvršljiva, saj iz nje ni razvidna višina dodatka za nego otroka, ki bi tožnici pripadal po izpodbijani sodbi. Sodišče je tožnici priznalo dodatek za nego in varstvo v skladu z 2. členom Pravilnika, od oktobra 2014 dalje. Višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov znaša 100,00 EUR mesečno, medtem ko znaša dodatek za otroke s težko ali funkcionalno težjo motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke ali otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo, 200,00 EUR mesečno. Sodba se tako ne more preizkusiti in je v njej očitno nasprotje med izrekom sodbe in obrazložitvijo, kar predstavlja kršitev postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnica je vlogo za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka vložila dne 1. 10. 2014. Glede na 96. člena ZSDP-1 ji pripada pravica do dodatka s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge, torej od novembra 2014 dalje in ne že od oktobra 2014 in je sodišče tako zmotno uporabilo materialno pravo.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa 2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je določilo, da tožnici gre dodatek za nego otroka že od meseca oktobra 2014 dalje.

5. Prvostopenjsko sodišče je v skladu s 1. odstavkom 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in naslednji, ZDSS‑1), presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe tožene stranke z dne 19. 12. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo B. z dne 22. 10. 2014. S slednjo je bilo odločeno, da se zahtevek tožnice za uveljavitev pravice do dodatka za nego otroka za A.A., rojeno 23. 9. 2010, zavrne.

6. Pravna podlaga v predmetni zadevi je Zakon o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Ur. l. RS, št. 26/2014 s spremembami, ZSDP-1). Ta v 79. členu določa dodatek za nego otroka. Dodatek za nego otroka je denarni dodatek za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo in je namenjen kritju povečanih življenjskih stroškov, ki jih ima družina pri preživljanju in negi takega otroka. Pri tem je višina dodatka za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov opredeljena v višini 100,00 EUR mesečno (1. in 2. odstavek 79. člena ZSDP-1). V 3. odstavku je opredeljen dodatek za nego otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju ali težko ali funkcionalno težko gibalno ovirane otroke oziroma otroke z določenimi boleznimi iz seznama hudih bolezni, ki ga določi Minister na predlog pediatrične klinike, ki potrebujejo posebno nego in varstvo in ta znaša 200,00 EUR mesečno. V skladu s 96. členom istega zakona se pravica do dodatka za nego otroka uveljavlja po rojstvu otroka in se prizna s prvim dnem naslednjega meseca po vložitvi vloge.

7. Iz spisne dokumentacije izhaja, da je tožnica za svojo hčerko A.A., rojeno 23. 9. 2010, na pristojni center za socialno delo vlogo podala dne 1. 10. 2014. Izvedenska komisija je ugotovila, da otrok ne potrebuje posebne nege in varstva, ker ni zmerno gibalno oviran otrok in nima zmerne motnje v duševnem razvoju. V postopku pred prvostopenjskim sodiščem pa je zdravniška komisija II. stopnje dne 11. 11. 2015 ugotovila, da je mentalni razvoj A.A. takšen, da v kronološki starosti treh let in 8 mesecev ustreza starosti 15 mesecev.

8. Navedena ugotovitev zdravniške komisije II. stopnje pomeni, da gre za otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju, kakor je to določeno v 3. odstavku 79. člena. Enako določa Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Ur. l. RS, št. 105/2002 s spremembami, Pravilnik) v c točki 2. člena.

9. Prvostopenjsko sodišče je tako pravilno odpravilo izpodbijane odločbe z dne 19. 12. 2014 in z dne 22. 10. 2014, s katerima je bil zavrnjen zahtevek tožnice, da se ji prizna dodatek za nego otroka. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe prvostopenjskega sodišča izhaja, da je to odločilo na podlagi mnenja zdravniške komisije II. stopnje z dne 11. 11. 2015 (točka 10 obrazložitve). Zdravniška komisija II. stopnje je ugotovila obstoj motnje, opredeljene v 2. členu c Pravilnika, ki utemeljuje priznanje dodatka za nego otroka. Prvostopenjsko sodišče tako v 11. kakor tudi v 13. točki obrazložitve izrecno navede, da se ugotovitev o intenziteti duševne motnje veže na dejstvo ugotovitve mentalne starosti otroka A.A. 15 mesecev, kar ustreza kriterijem v 2. členu pod točko c Pravilnika. Navedeno pomeni, da ni dvoma, kaj je sodišče v izpodbijani II. točki izreka sodbe odločilo. Zaradi jasnosti pa je pritožbeno sodišče dodatek za nego otroka opredelilo tudi po višini (200,00 EUR mesečno) v skladu s 3. odstavkom 79. člena ZSDP-1. Tako ni mogoče slediti pritožbeni navedbi, da obstaja absolutna bistvena kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena in da je izrek v nasprotju z obrazložitvijo oziroma, da se ne da preizkusiti. Izrek glede na zgoraj navedeno takšnih hib nima.

10. Pritožba očita prvostopenjski sodbi, da je prekoračila tožbeni zahtevek. Pritožbeno sodišče meni, da temu ni tako. Tožnica je že v svoji vlogi Centru za socialno delo zahtevala, da se ji prizna dodatek za nego otroka. Res je tekom pravde dodatek za nego otroka opredelila v višini 100,00 EUR mesečno, vendar je sodišče v okviru dokaznega postopka ugotovilo, da gre za primer otroka s težko ali funkcionalno težko motnjo v duševnem razvoju v skladu s 3. odstavkom 79. člena ZSDP-1 oziroma v skladu s c točko 2. člena Pravilnika. Višina dodatka za nego otroka je po višini različna in odvisna od tega, ali gre za nego otroka zaradi povišanih življenjskih stroškov (100,00 EUR mesečno) ali pa gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo (tu znaša dodatek 200,00 EUR mesečno). Po mnenju pritožbenega sodišča je potrebno v sporih kot je ta upoštevati, da gre za socialne spore, ki so za reševanje še posebej občutljivi, saj gre za odločanje o najbolj občutljivih pravicah posameznika in njegove družine do osnovne socialne varnosti. Gre za spore polne jurisdikcije, ki ne zagotavljajo sodnega nadzora samo nad zakonitostjo predhodnih upravnih odločitev ampak tudi nad pravilnostjo dokončne odločitve upravnega akta. V teh sporih veljajo tudi posebna načela (načelo materialne resnice, preiskovalno načelo itd.). Ob ugotovitvi, da gre pri dodatku za nego otroka, kjer je subjekt varstva otrok, ki potrebuje posebno nego in varstvo, sodišče tudi ne bi smelo priznati razpolaganja strank, ki bi bila v nasprotju s prisilnimi predpisi oziroma moralnim pravilom, kakor to določa 3. odstavek 3. člena ZPP. Višina samega dodatka je tako odvisna od pravilno ugotovljenega dejanskega stanja in materialnega predpisa in v posledici navedenega ne more priti do prekoračitve tožbenega zahtevka v smislu, kot ga v pritožbi uveljavlja tožena stranka.

11. Tožena stranka pravilno uveljavlja pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava v delu, kjer je sodišče odločilo, da gre tožnici dodatek od oktobra 2014 dalje. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, da je bila vloga za dodatek za nego in varstvo otroka pri Centru za socialno delo B. vložena dne 1. 10. 2014, gre tožnici dodatek za nego in varstvo otroka, v skladu s 96. členom ZSDP-1, od 1. novembra 2014 dalje.

12. Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče v skladu s 5. alinejo 358. člena ZPP pritožbi delno ugodilo glede datuma izplačevanja dodatka za nego otroka, v preostalem pa pritožbo tožene stranke v skladu s 353. členom ZPP kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu, saj niso podani razlogi, iz katerih se sodba lahko izpodbija in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti.