25. 9. 2023

SKLEP

Senat Ustavnega sodišča je v postopku za preizkus ustavne pritožbe, ki jo je vložila družba KOVINAR, d. o. o., Vitanje, ki jo zastopa Velimir Cugmas, odvetnik v Slovenskih Konjicah, na seji 25. septembra 2023

sklenil:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 171/2019 z dne 29. 1. 2020 v zvezi s I., II., V. in VII. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Celju št. I Pg 310/2018 z dne 16. 8. 2019 se zavrže.

2.Ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju št. Cpg 171/2019 z dne 29. 1. 2020 v zvezi s IV. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Celju št. I Pg 310/2018 z dne 16. 8. 2019 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev ničnosti oziroma razveljavitev določenih sklepov skupščine pritožnice in povrnitev pravdnih stroškov. V tem delu se je pritožnica pritožila zoper sodbo sodišča prve stopnje. Višje sodišče je pritožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo odločitev nižjega sodišča. Vrhovno sodišče je dopustilo revizijo le glede treh vprašanj.

2.Pritožnica je zoper odločitvi nižjih sodišč vložila ustavno pritožbo. Kot navaja, je to storila le glede tistih pravnih vprašanj, ki jih Vrhovno sodišče ni dopustilo. Zatrjuje kršitve 5., 14., 15., 22., 23., 74. in 125. člena Ustave ter 6., 13., 14., 17. in 18. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP).

B. – I.

3.V skladu s prvim odstavkom 51. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo, 109/12, 23/20 in 92/21 – v nadaljevanju ZUstS) morajo biti pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpana vsa pravna sredstva, torej tudi predlog za dopustitev revizije.[1] Če je bila revizija dopuščena, mora biti pred vložitvijo ustavne pritožbe izčrpana tudi revizija.

4.Kot izhaja iz predloženega pritožničinega predloga za dopustitev revizije, je pritožnica predlagala dopustitev revizije glede več vprašanj, vendar pa je, kot je razvidno iz sklepa št. III DoR 35/2020 z dne 18. 5. 2020, Vrhovno sodišče revizijo dopustilo le glede treh vprašanj. Revizija je bila torej dopuščena le delno. Kot je bilo pojasnjeno, pritožnica vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Višjega sodišča in sodišča prve stopnje zgolj v delu, v katerem ju glede na dopuščeno revizijo ni mogoče izpodbijati z revizijo. Ustavno sodišče je glede na navedeno moralo odgovoriti na vprašanje, kako delno dopuščena revizija vpliva na presojo procesne predpostavke izčrpanosti pravnih sredstev pri vložitvi ustavne pritožbe zoper sodbo Višjega sodišča v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje (prvi odstavek 51. člena ZUstS).

5.Predmet presoje v pravdnem postopku je bilo ugotavljanje morebitne ničnosti oziroma neveljavnosti več sklepov, sprejetih na skupščinah pritožnice z dne 27. 6. 2018 in z dne 22. 10. 2018. Sodišče prve stopnje je tako v I., II. in V. točki ugotovilo ničnost sklepov pod točkama 3 in 6 dnevnega reda skupščine z dne 27. 6. 2028 in sklepa pod točko 3 skupščine z dne 22. 10. 2018, s katerim sta se potrdila prejšnja skupščinska sklepa. S IV. in VII. točko izreka pa je sodišče razveljavilo sklepa pod točkama 2 in 5 dnevnega reda skupščine z dne 22. 10. 2018 ter v VIII. in IX. točki izreka pritožnici naložilo plačilo pravdnih stroškov. Kot je razbrati iz citiranega sklepa Vrhovnega sodišča, je bila revizija dopuščena glede vprašanj, ki se nanašajo na sodbo Višjega sodišča v zvezi s I., II., V. in VII. točko izreka sklepa sodbe sodišča prve stopnje, ne pa tudi s IV. točko izreka te sodbe.

B. – II.

6.Ustavno sodišče je na podlagi 5. člena ZUstS od Vrhovnega sodišča pridobilo podatek, da je bilo o pritožničini reviziji odločeno s sodbo št. III Ips 30/2020 z dne 13. 10. 2020, ki je bila pritožnici vročena 30. 10. 2020. S to sodbo, ki jo je Vrhovno sodišče po zaprosilu posredovalo Ustavnemu sodišču, je bila revizija zavrnjena, pritožnici pa naloženo plačilo stroškov revizijskega postopka. Pritožnica zoper to odločitev ni vložila ustavne pritožbe.

7.Vrhovno sodišče je v citirani sodbi na prvo dopuščeno vprašanje, ki se je nanašalo na sklep skupščine pod točko 3,[2] odgovorilo negativno in pojasnilo, da prenos upravičenj družbenikov iz 505. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – uradno prečiščeno besedilo, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 82/13, 55/15, 15/17, 18/21 in 75/23 – v nadaljevanju ZGD-1) ni namen te zakonske določbe, saj bi bilo družbenikom onemogočeno vsebinsko obravnavanje in odločanje o zadevah, ki po določbah ZGD-1 sodijo v njihovo pristojnost. Tak prenos bi tako pomenil poseg v njihovo (so)upravljavsko pravico, posledično pa bi bilo onemogočeno tudi uveljavljanje ničnosti in izpodbojnosti po posameznih družbenikih ali tretjih osebah sprejetih odločitev o plači in nagradi poslovodje. Pri drugem in tretjem dopuščenem vprašanju[3] pa je Vrhovno sodišče ugotovilo, da sta nižji sodišči ničnost skupščinskega sklepa pod točko 6 in razveljavitev skupščinskega sklepa pod točko 5 utemeljili na dveh pravnih podlagah oziroma razlogih, od katerih pa je le eden od njiju zaobjet z vsakim od dopuščenih vprašanj. Vrhovno sodišče je zato menilo, da odločitev o teh dveh dopuščenih vprašanjih za vprašanje pravilnosti odločitve o ničnosti oziroma razveljavitvi skupščinskih sklepov pod točkama 6 in 5 ni bistvena in se v njuno presojo ni spuščalo.

8.Pritožnica zoper odločitvi nižjih sodišč dejansko uveljavlja ustavnopravne očitke v zvezi z razlogi oziroma vprašanji, ki jih Vrhovno sodišče s sklepom o dopustitvi revizije ni dopustilo. Tak je očitek o kršitvi 2. člena Ustave, ki ga pritožnica utemeljuje z navedbo, da sta nižji sodišči v pritožničino škodo sprejeli odločitve o ničnosti oziroma izpodbojnosti skupščinskih sklepov zaradi domnevne kršitve določb ZGD-1, ki so opredeljene v poglavju o delniški družbi, teh pa glede na 522. člen ZGD-1 pri družbi z omejeno odgovornostjo ni dopustno uporabiti. Pritožnica se v pritožbi na 2. člen Ustave ni sklicevala (materialno neizčrpanje), pa tudi sicer se pri utemeljevanju ustavne pritožbe ne more sklicevati na kršitev te ustavne določbe, saj ta neposredno ustavnih pravic ne ureja, pač pa ureja temeljna ustavna načela. Kolikor pa pritožnica z navedenim očitkom smiselno zatrjuje očitno napačno uporabo določb ZGD-1, ki veljajo le za delniško družbo, pa ta očitek ni materialno izčrpan, 1) saj ga je pritožnica v pritožbi, predlogu za dopustitev revizije in nato v reviziji uveljavljala le glede skupščinskega sklepa pod točko 3, ne pa glede drugih skupščinskih sklepov, 2) poleg tega ga je pritožnica v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo drugače (tj. konkretizirano) utemeljila kot v ustavni pritožbi.[4] Sicer pa je, kot je bilo že rečeno, Vrhovno sodišče dopustilo revizijo le glede enega pravnega vprašanja, ki se nanaša na skupščinski sklep pod točko 3, kljub temu pa odločitev o reviziji vpliva na odločitev o ničnosti tega sklepa. Zato bi pritožnica za uspeh z ustavno pritožbo glede tega skupščinskega sklepa (ki je zajet s I. in delno V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) morala izpodbijati sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju in s sodbo Okrožnega sodišča v Celju, v kateri bi lahko uveljavljala tudi očitek iz ustavne pritožbe, glede katerega Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije, vendar pa tega ni storila.

9.Glede ničnosti oziroma izpodbojnosti sklepov skupščin pod točkama 5 in 6 (zajeta s VII. in II. ter delno V. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje) sta nižji sodišči, kot pojasnjuje že Vrhovno sodišče v citirani sodbi, svoji odločitvi utemeljevali na dveh razlogih. Predmet revizijskega postopka pa je bil le eden izmed dveh razlogov za vsakega od navedenih skupščinskih sklepov.[5] Revizijo glede ugotovljene ničnosti skupščinskega sklepa pod točko 6, ki se je nanašala na prvi razlog (drugo dopuščeno vprašanje), je Vrhovno sodišče zavrnilo. Ta odločitev pa vpliva na odločitev o ugotovitvi ničnosti navedenega skupščinskega sklepa. Enako velja tudi glede odločitev nižjih sodišč o razveljavitvi sklepa skupščine pod točko 5, ki sta ju prav tako utemeljevali z dvema razlogoma.[6] Vrhovno sodišče je tudi v tem primeru revizijo glede prvega razloga (tretje dopuščeno vprašanje), s katerim sta nižji sodišči utemeljevali razveljavitev navedenega sklepa, zavrnilo. Tudi ta odločitev vpliva na odločitev o razveljavitvi navedenega skupščinskega sklepa. Glede na navedeno bi pritožnica zato morala tudi v navedenih primerih ustavno pritožbo vložiti zoper citirano sodbo Vrhovnega sodišča v zvezi z odločitvama nižjih sodišč in v njej uveljavljati očitke iz ustavne pritožbe, glede katerih Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije. Vendar tega tudi v tem primeru ni storila.

10.Ker v nobenem od navedenih primerov ni izpolnjen pogoj iz prvega odstavka 51. člena ZUstS, je Ustavno sodišče ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju v zvezi s I., II., V. in VII. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Celju zavrglo (1. točka izreka).

B. – III.

11.Glede IV. točke izreka sodbe sodišča prve stopnje, s katerim je to sodišče razveljavilo sklep pod točko 2, sprejet na skupščini z dne 22. 10. 2018, Višje sodišče pa je to odločitev potrdilo, Vrhovno sodišče ni dopustilo revizije. Sodba Vrhovnega sodišča se tako na navedeno odločitev nižjih sodišč ne nanaša in nanjo tudi ne vpliva. Odločitev nižjih sodišč o razveljavitvi navedenega skupščinskega sklepa je namreč samostojna pravna celota. Zato je treba šteti, da je v tem delu procesna predpostavka izčrpanja pravnih sredstev izpolnjena in je ustavna pritožba zoper sodbo Višjega sodišča v Celju v zvezi s sodbo nižjega sodišča dopustna.

12.Ustavno sodišče na podlagi drugega odstavka 55.b člena ZUstS ustavno pritožbo sprejme v obravnavo, če gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin oziroma z Ustavo zagotovljenih pravic, ki je za pritožnika imela hujše posledice, ali če gre za pomembno ustavnopravno vprašanje, ki presega pomen konkretne zadeve.

13.Pogoj, da gre za kršitev z Ustavo zagotovljenih pravic, ki ima za pritožnika hujše posledice, mora izkazati in utemeljiti pritožnik, kadar pa je to mogoče, mora za svoje trditve predložiti tudi ustrezna dokazila.[7] Pritožnica hujše posledice, ki naj bi jih povzročile kršitve njenih ustavnih pravic, zgolj zatrjuje, jih pa ne utemelji. Zato pogoj iz prve alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS ni izpolnjen.

14.Ustavna pritožba praviloma ne odpira pomembnega ustavnopravnega vprašanja, ki presega pomen konkretne zadeve, v primeru, če vsebuje enake očitke o kršitvah ustavnih pravic, o katerih je Ustavno sodišče že odločilo.[8] Pritožnica glede razveljavitve skupščinskega sklepa pod točko 2 nižjima sodiščema očita kršitev 22. člena Ustave, ker naj se ne bi opredelili do njenih navedb o tem, da zatrjevana kršitev pravice do obveščenosti v postopku pogajanj in nakupa poslovnega deleža tožeče stranke kot družbenice ni bila zagrešena, ker naj bi tožeča stranka v tem postopku sama sodelovala in naj bi bila zato o njem seznanjena. Pritožnica zatrjuje tudi, da je protispisna ugotovitev nižjih sodišč glede na skupščini zastavljenega vprašanja, s kom se tožeča stranka pogaja glede odkupa poslovnega deleža. Navedena vidika procesnih jamstev, ki jih zagotavlja 22. člen Ustave, sta že bila predmet ustavnosodne presoje.[9] Ker je Ustavno sodišče o enakih ustavnopravnih vprašanjih že odločalo, pritožnica pa ne navaja razlogov, ki jih Ustavno sodišče ne bi upoštevalo pri dosedanjem odločanju o enakih vprašanjih, tudi pogoj iz druge alineje drugega odstavka 55.b člena ZUstS ni izpolnjen.

15.Ker pogoji iz drugega odstavka 55.b člena ZUstS niso izpolnjeni, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo (2. točka izreka).

C.

16.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi pete alineje prvega odstavka 55.b člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS v sestavi: predsednik senata dr. Rok Čeferin ter člana dr. Rajko Knez in dr. Rok Svetlič. Sklep je sprejel soglasno.

dr. Rok Čeferin Predsednik senata

[1]Glej sklepe Ustavnega sodišča št. Up-678/09 z dne 20. 10. 2009 (Uradni list RS, št. 88/09, in OdlUS XVIII, 92), 5. točka obrazložitve, št. Up-93/18, U-I-477/18 z dne 18. 10. 2018, 8. točka obrazložitve, in št. U-I-515/18, Up-1594/18 z dne 14. 2. 2019, 2. točka obrazložitve.

[2]To vprašanje se glasi: "Ali lahko družbeniki v d. o. o. določitev plače direktorja s sklepom skupščine prepustijo v odločanje posameznima družbenikoma, ki imata skupaj večino glasovalnih pravic?"

[3]Ti vprašanji sta: "Ali je sodišče druge stopnje v okoliščinah konkretnega primera pravilno presodilo, da sklep št. 6 skupščine tožene stranke z dne 27. 6. 2018 oziroma sklep št. 3 z dne 22. 10. 2018 ne predstavljata nasprotnega predloga glede na sklep, naveden v predlogu dnevnega sklica skupščine?" in "Ali je odgovor družbeniku, da bo določena nepremičnina prodana po tržni ceni, zadosti obrazložen?"

[4]Pritožnica v ustavni pritožbi na splošno zatrjuje, da sta nižji sodišči ugotavljali ničnost oziroma izpodbojnost sklepov skupščin zaradi domnevne kršitve določb ZGD-1 o delniški družbi. Takšna analogna uporaba določb, ki veljajo za delniško družbo, pa naj glede na 522. člen ZGD-1 (ki določa, katere določbe o delniški družbi se smiselno uporabljajo za družbo z omejeno odgovornostjo), pri družbi z omejeno odgovornostjo ne bi bila dopustna. V pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo pa pritožnica le pri izpodbijanju skupščinskega sklepa pod točko 3 navaja, da se sodišče prve stopnje napačno sklicuje na 221. člen ZGD-1, ki se nanaša na načelo enakega obravnavanja položaja delničarjev, saj naj 552. člen ZGD-1, ki določa, katere določbe ZGD-1, ki veljajo za delniško družbo, se uporabljajo za družbo z omejeno odgovornostjo, te razlage ne bi dopuščal.

[5]Ničnost skupščinskega sklepa pod točko 6 sta nižji sodišči utemeljevali z razlogoma, 1) da pri tem predlogu sklepa ni šlo za nasprotni predlog, pač pa novo točko dnevnega reda, in 2) da je za odobritev prodajne pogodbe o prodaji lastnega poslovnega deleža glasoval Marko Lukič, ki te pravice iz poslovnega deleža, ki ga je s pogodbo pridobil, še ni imel, saj se je o tej pogodbi šele glasovalo.

[6]Pravica družbenika do obveščenosti naj bi bila kršena 1) zaradi neustreznega odgovora glede prodajne cene nepremičnine v Oplotnici ter 2) zaradi omejevanja postavljanja vprašanj družbenikov na skupščini in izjave direktorja pritožnice, da na vprašanja ne bo odgovarjal.

[7]Prim. sklep Ustavnega sodišča št. Up-1036/17 z dne 19. 11. 2020, Uradni list RS, št. 5/21, in OdlUS XXV, 45, 3. točka obrazložitve.

[8]Prim. sklep senata Ustavnega sodišča št. Up-722/16 z dne 22. 5. 2018.

[9]Glej npr. odločbe Ustavnega sodišča št. Up-405/03 z dne 6. 10. 2005 (Uradni list RS, št. 93/05), 6. točka obrazložitve, št. Up-970/18 z dne 3. 9. 2020 (OdlUS, XXV, 41), 7. točka obrazložitve, ter št. Up-399/05 z dne 15. 5. 2008 (Uradni list RS, št. 55/08, in OdlUS XVII, 32), 6. točka obrazložitve.