Jedro

Glede na številne neuspele poskuse vročitve po pošti in sodnem kurirju na sedež pravne osebe, ker na njem ni nikogar, ki bi pisanje sprejel, kljub obvestilom pa ga nihče ne dvigne, je mogoče takšno ravnanje šteti za izogibanje vročitvi, kar je enako kot odklonitev sprejema. Zato je to pisanje mogoče vročiti ob uporabi pravil iz 144. čl. ZPP z nabitjem na vrata.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zaradi izostanka naložilo toženi stranki plačati tožeči stranki znesek 311.547,00 SIT spp ter njene pravdne stroške.

Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila smiselno iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odst. 353. člena ZPP. V pritožbi navaja, da ni nikoli prejela niti tožbe, niti vabila na glavno obravnavo. Izpodbijano sodbo pa je našla uslužbenka tožene stranke na hodniku, kjer so sicer pisemski nabiralniki. Morebitno očitanje, da je bila tožena stranka nedosegljiva za vročitev, je neresnično, saj do sedaj z vročanjem priporočenih pošiljk ni imela problemov. V večletnem korektnem poslovanju uslužbenci tožene stranke niso sprejeli priporočenega pisma le takrat, kadar je bila odgovorna oseba zaradi narave dela odsotna in ni bilo verjetno, da bi lahko pravočasno ustrezno reagirala na vsebino pošiljk. Tožbeni zahtevek je sicer neutemeljen, saj je tožena stranka izpolnila svoje obveznosti do tožeče stranke iz pogodbe o izdelavi programa lastninskega preoblikovanje.

Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo očitane bistvene kršitve pravdnega postopka. Iz spisa je razvidno, da je sodišče prve stopnje vložilo precej truda, da bi toženi stranki vročilo tožbo in vabilo v skladu s 1. odst. 134. čl. ZPP. Najprej je toženi stranki poskušalo vročiti tožbo na njen sedež P. ulica 14 po pošti. Pošiljka s tožbo se je vrnila 8.1.1998 z oznako "ni dvignil".

Potem je tožbo skupaj z vabilom za glavno obravnavo dne 13.2.1998 poskušalo vročiti na njen sedež po sodnem kurirju dne 22.1.1998, 27.1.1998 in 3.2.1998, vendar neuspešno. Sodni kurir je ugotovil, da naslovnika nobenkrat ni bilo doma. Sodišče prve stopnje glavne obravnave dne 13.2.1998 ni opravilo, pač pa je razpisalo nov narok za dne 20.3.1998. To pot je sodišče odredilo, da se vabilo za nov narok in tožbo vroči zakoniti zastopnici tožene stranke - B. C. na naslov njenega stalnega prebivlišča, saj je iz zaznamka sodnega kurirja z dne 3.2.1998 razvidno, da "se je naslovnik po besedah stanovalca preselil". Vročitev tožbe z vabilom na glavno obravnavo tudi zastopnici tožene stranke ni bila uspešna, saj se je po pošti poslana pošiljka dne 19.2.1998 vrnila z oznako "ni dvignil". Po sodnem kurirju poslana pošiljka pa se je tudi vrnila, z zaznamkom, da naslovnica dne 2.3.in 5.3.1998 ni bila dosegljiva, kljub predhodnemu obvestilu, da bo vročitev poskušana, niti ni sama dvignila pošiljke v predpisanem času. Zaradi navedenega glavna obravnava dne 20.3.1998 ni bila opravljena in je bila ponovno razpisana za 17.4.1998. Iz uradnega zaznamka sodišča prve stopnje z dne 5.2.1998 je razvidno, da je ugotovilo, da je naslov sedeža tožene stranke v sodnem registru nespremenjen, zato je odredilo vročitev tožbe in vabila na glavno obravnavo na naslov njenega sedeža, z navodilom sodnemu kurirju, da naj pošiljko nabije na vrata v primeru, da ugotovi, da je naslovnik na tem naslovu neznan. Iz zaznamka sodnega kurirja z dne 17.3.1998 je razvidno, da je prišlo do nabitja pošiljke na vrata, skladno z odredbo sodišča. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno ocenilo, da se tožena stranka spričo tolikih poskusov vročitve izogiba vročitvi pisanja, zaradi česar je utemeljeno odredilo nadomestno vročitev skladno z določbo 144. čl. ZPP z nabitjem pisanja na vrata. Z navedenim dejanjem sodnega kurirja se šteje, da je bila vročitev opravljena, zaradi česar je neutemeljena pritožbena navedba, da toženi stranki ni bila vročena tožba in vabilo na glavno obravnavo. Pravnim osebam se vroča tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki se najde v pisarni oz. v poslovnem prostoru (1. odst. 134. čl. ZPP). Dejstvo je, da tožena stranka kot pravna oseba ni imela svojega poslovanja organiziranega tako, da bi ji bilo mogoče vročiti pisanje kot je predvideno v citirani določbi ZPP, saj v času ko so bila vročanja poskušana bodisi s strani pošte bodisi s strani sodnega kurirja in to v času od januarja pa do vključno aprila 1998 ni bilo na njenem sedežu nikoli nobenega delavca. Očitno je sodišče prve stopnje štelo, da pri toženi stranki ni zaposlenih delavcev, zaradi česar je poskušalo toženi stranki vročiti pisanje po zakoniti zastopnici. Ker tudi njej ni bilo mogoče vročiti pošiljke niti ni pošiljke sama dvignila, je povsem utemeljeno sklepalo, da neuspešno vročanje pošiljke ni bilo slučajno, pač pa, da se je tožena stranka vročitvi izogibala, kar je mogoče enačiti z odklonitvijo sprejema po določbi 144. čl. ZPP. S pritožbenimi navedbami tožena stranka tega zaključka ni uspela izpodbiti. Iz njih je namreč razvidno, da so pri njej zaposleni, torej bi lahko reagirali na vsaj enega od poskusov vročitve. Isto velja za zakonito zastopnico, saj se ne navaja, da je bila v tistem času odsotna. Da je tožena stranka dejansko prejela tožbo in vabilo na glavno obravnavo pa kaže tudi dejstvo, da je tožena stranka prejela sodbo, ki ji je bila vročena na enak način, torej z nabitjem na vrata. V zvezi z navedenim pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da so preostale pritožbene navedbe glede utemeljenosti tožbenega zahtevka nedopustne pritožbene novote (1. odst. 496.a čl. ZPP) in jih ni upoštevalo. V okviru uradnega preizkusa po 2. odst. 365. čl. ZPP je pritožbeno sodišče ugotovilo, da v postopku na prvi stopnji ni prišlo do drugih bistvenih kršitev pravdnega postopka iz 2. odst. 354. čl. ZPP. Na ugotovljeno dejansko stanje pa je bilo pravilno uporabljeno materialno pravo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).