Jedro

Res je dolžnik uspel s prejšnjo pritožbo, vendar je bil uspeh le v določeni fazi postopka. Upnik utemeljeno navaja, da je treba upoštevati končni uspeh in ta je na strani upnika, saj dolžnik ni v celoti izpolnil obveznosti.

V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče ne preverja resničnosti vsebine podatkov iz predloga za izvršbo in bi moral dolžnik s pravočasnim ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijati dovolitev izvršbe za obresti po datumu plačila glavnice. Ker tega ni storil, ima upnik pravnomočen sklep o izvršbi za plačilo obresti do njihovega plačila.

Izrek

I. Pritožba upnika zoper II. točko izreka, kolikor se nanaša na delno ugoditev ugovoru dolžnika po izteku roka, se zavrne in se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba dolžnika zoper II. točko izreka, kolikor se nanaša na zavrnitev preostalega dela ugovora po izteku roka, se zavrne in se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba dolžnika zoper III. točko izreka se zavrne in se v tem obsegu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Pritožba dolžnika zoper IV. točko izreka se zavrne, delno se zavrne tudi pritožba upnika, delno pa se ji ugodi in se spremeni izpodbijana IV. točka izreka tako, da se znesek 445,30 EUR nadomesti z zneskom 706,79 EUR.

V. Vsaka stranka krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom v zvezi s sklepom o popravi razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi z dne 4. 9. 2017 in ugotovilo, da je postal sklep o izvršbi z dne 31. 7. 2017 pravnomočen in izvršljiv 24. 8. 2017 (I. točka izreka). Delno je ugodilo ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 29. 9. 2017 in v zvezi z delnim umikom predloga za izvršbo z dne 19. 9. 2017 ustavilo izvršbo za 9. 8. 2017 plačanih 1.960,00 EUR in 8. 9. 2017 plačanih 2.941,31 EUR, v preostalem delu je zavrnilo ugovor po izteku roka z dne 29. 9. 2017 (II. točka izreka). Zavrnilo je ugovor po izteku roka z dne 27. 11. 2017 (III. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da mora v 8 dneh od vročitve sklepa povrniti upniku 445,30 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Ugotovilo je, da je med strankama sporno obdobje obrestovanja. Upnik zahteva plačilo zamudnih obresti od dneva zamude do plačila (obresti), dolžnik pa zatrjuje, da so zamudne obresti prenehale teči, ko je bila plačana glavnica. Upnik je v predlogu za izvršbo navedel, da predlaga izterjavo zamudnih obresti od dneva zamude do plačila. Navedel je sicer, da je bila glavnica plačana, ni pa navedel datuma plačila in ni omejil teka zamudnih obresti do datuma plačila glavnice, čemur je sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi sledilo. Pomeni, da je dovolilo izterjavo zamudnih obresti, ki bodo natekle do dneva dejanskega plačila obresti, ne do dneva plačila glavnice. Dolžnik bi lahko ugovarjal odločitvi v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, ker tega ni storil, v ugovoru po izteku roka pa ni zatrjeval, še manj izkazal razlogov, zaradi katerih tega ni mogel storiti, je z navedbami prepozen in sodišče jih ni upoštevalo. Odprta ostaja terjatev upnika iz naslova neplačanega dela zamudnih obresti od glavnice 1.665,00 EUR od 22. 8. 2015 dalje do plačila.

O pritožbi upnika:

2. Zoper II. točko izreka, kolikor se nanaša na delno ugoditev ugovoru dolžnika po izteku roka, in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava po 1. in 3. točki prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da je z vlogo z dne 19. 9. 2017 delno umaknil predlog za izvršbo glede plačil dolžnika z dne 9. 8. 2017 v znesku 1.960,00 EUR in 8. 9. 2017 v znesku 2.941,31 EUR, zato ugovor dolžnika po izteku roka z dne 29. 9. 2017 ni več utemeljen, kajti upnik je že 19. 9. 2017, upoštevajoč do tedaj izvršena plačila dolžnika, ustrezno zmanjšal oziroma skrčil zahtevek. Sodišče prve stopnje bi moralo praviloma skladno z vlogo upnika z dne 19. 9. 2017 deloma ustaviti izvršbo še preden bi obravnavalo dolžnikov ugovor z dne 19. (prav 29.) 9. 2017. Dolžnik je v vlogi z dne 29. 9. 2017 zgolj predlagal ustavitev izvršbe, torej vloga ne predstavlja ugovora po izteku roka v smislu 56. člena ZIZ, kajti dolžnik ni izpodbil sklepa o izvršbi niti ni predlagal razrešitev sklepa o izvršbi oziroma zavrnitev predloga za izvršbo. Upoštevajoč drugi odstavek 56. člena ZIZ bi moralo sodišče prve stopnje zavreči dolžnikovo vlogo z dne 29. 9. 2017, kajti dolžnik bi moral v skladu z eventualno maksimo oziroma koncentracijo in pospešitvijo postopka ugovarjati upnikovemu obrestnemu zahtevku že z ugovorom zoper sklep o izvršbi. Ugovorni razlog ni nastal šele po izteku roka za izredni ugovor.

3. Dolžnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da je dolg v celoti plačan in ni dolžan plačati nobenih nadaljnjih stroškov izvršilnega postopka. S plačilom glavnice so prenehale teči tudi zamudne obresti.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Upnik neutemeljeno izpodbija delno ugoditev ugovoru dolžnika po izteku roka v II. točki izreka. Res je upnik z vlogo z dne 19. 9. 2017 delno umaknil predlog za izvršbo, kar je bilo pred dolžnikovim prvim ugovorom po izteku roka z dne 29. 9. 2017. Vendar sodišče prve stopnje do vložitve ugovora po izteku roka še ni odločilo o upnikovem delnem umiku in je moralo hkrati odločiti o obeh vlogah strank. Tudi če je dolžnik v prvem ugovoru po izteku roka z dne 29. 9. 2017 predlagal ustavitev izvršbe, ne pa tudi ″razrešitev″ sklepa o izvršbi oziroma zavrnitev predloga, to ne pomeni, da po vsebini ni predstavljal ugovora po izteku roka. Dolžnik je vložil laično vlogo in v njej zatrjeval ne le popolno poplačilo obveznosti 9. 8. in 8. 9. 2017, temveč celo preplačilo. Vsaj drugo plačilo je bilo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi 24. 8. 2017 in sodišče prve stopnje je v skladu s 56. členom ZIZ pravilno presojalo prvo vlogo dolžnika kot ugovor po izteku roka. Ne drži, da bi jo moralo zavreči. Ker plačili nista bili sporni, se izrek II. točke glasi tako, da se ″krijeta″ delni umik predloga za izvršbo in del ugovora v izpolnjenem delu.

6. Upnik je v pritožbi predlagal popravo obrazložitve k pritožbeno neizpodbijani I. točki izreka sklepa, ker je rok za pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi iztekel 23. 8. 2017, ne 23. 1. 2017, kot je pomotoma navedlo sodišče prve stopnje (2. točka obrazložitve). O popravi je odločilo s sklepom z dne 13. 2. 2018, zoper katerega stranki nista vložiti pritožbe.

7. Glede IV. točke izreka upnik neutemeljeno zahteva povrnitev stroškov odgovora na prejšnjo pritožbo dolžnika zoper sklep o delni ustavitvi postopka z dne 3. 10. 2017, ki ga je sodišče druge stopnje razveljavilo. Takrat izpodbijani sklep ni predstavljal sklepa iz drugega stavka četrtega oziroma petega odstavka 6. člena tega zakona1 in ne sklepa, izdanega o ugovoru, ko se v skladu s četrtim odstavkom 9. člena ZIZ pritožba vroči v odgovor. Zato je sodišče prve stopnje pravilno poslalo pritožbo upniku zgolj v vednost. Če je nanjo kljub temu odgovoril, je to storil nepotrebno in stroški zanjo niso bili potrebni za izvršbo po petem odstavku 38. člena ZIZ. Sodišče prve stopnje mu jih pravilno ni priznalo.

8. Upnik tudi neutemeljeno navaja, da je v tem primeru obrazložen dopis samostojna storitev. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrnilo upnikov zahtevek za priznanje stroškov za obrazložen dopis stranki, ker je nagrada zajeta v nagradi za odgovor na dolžnikova ugovora po izteku roka (17. točka obrazložitve).

9. Utemeljena je le pritožba glede dolžnikovih pritožbenih stroškov, ki mu jih je sodišče prve stopnje priznalo v znesku 261,49 EUR ter v delu pobotalo z upnikovimi stroški. Res je dolžnik uspel s prejšnjo pritožbo, vendar je bil uspeh le v določeni fazi postopka. Upnik utemeljeno navaja, da je treba upoštevati končni uspeh in ta je na strani upnika, saj dolžnik ni v celoti izpolnil obveznosti. Poleg tega upnik po šestem odstavku 38. člena ZIZ ni neutemeljeno povzročil dolžniku stroškov za prejšnjo pritožbo. Zato je upnik upravičen do 706,79 EUR stroškov (19. točka obrazložitve sklepa).

O pritožbi dolžnika:

10. Zoper II., kolikor se nanaša na zavrnitev preostalega dela ugovora po izteku roka, III. in IV. točko izreka sklepa sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da iz specifikacije plačil banke ... d.d. izhaja, da je plačala 802,03 EUR pogodbenih obresti, 1.960,00 EUR stroškov postopka (glavnica), 159,00 EUR izvršilnih stroškov, zakonske zamudne obresti od 159,00 EUR na dan plačila 2,28 EUR. Kot izhaja iz email sporočila banke z dne 3. 8. 2017, je ta preverila pri upniku kdaj je bila plačana glavnica in do kdaj naj preračuna zamudne obresti. Iz dopisa pooblaščenca upnika banki izhaja, da je bila glavnica plačana 29. 11. 2013. Banka je v skladu s tem obračunala zamudne obresti do plačila glavnice. Upnik ne more od dolžnika terjati več, kot izhaja iz pravnomočnega izvršilnega naslova, in sodišče ne more zahtevati več, kot je dolg dolžnika. Dolžnik je plačal več, kot je znašal njegov dolg. Poleg celotnega poplačila dolga s strani banke ... d.d. po izvršbi, je dolžnik sam plačal 1.960,00 EUR. Upnik je bil upravičen do zamudnih obresti le do plačila glavnice 29. 11. 2013 in ne dalje, kot je zmotno izračunalo sodišče. S plačilom glavnice so prenehale teči zamudne obresti. Da je potrebno plačati zamudne obresti do 29. 11. 2013 in ne do dejanskega plačila, izhaja iz dopisa pooblaščenca upnika, ki ga je 31. 10. 2017 poslal pooblaščencu dolžnika, da znaša dolg dolžnika iz naslova zamudnih obresti samo 808,63 EUR. Skupaj je dolg dolžnika znašal 2.815,50 EUR, upniku je plačal skupaj 4.901,31 EUR. Upniku je plačal 2.085,81 EUR več, kot je znašal dolg. Sodišče bi moralo v celoti ustaviti izvršbo in priznati dolžniku nadaljnje stroške postopka, upniku pa zavrniti stroške postopka, ki so nastali od 8. 9. 2017 naprej.

11. Upnik je po pooblaščencu odgovoril na pritožbo. V odgovoru navaja, da so navedbe dolžnika v nasprotju z gradivom izvršilnega postopka in dejanskim stanjem, kajti dolžnik mu na podlagi pravnomočnega sklepa o izvršbi dolguje zakonske zamudne obresti 7 % do dejanskega plačila.

12. Pritožba ni utemeljena.

13. Dolžnik pritrjuje sodišču prve stopnje, da je sporno vprašanje do kdaj gredo upniku zamudne obresti, ali do plačila glavnice 29. 11. 2013 ali kasneje, kot je obračunalo sodišče prve stopnje, do plačila banke ... 8. 9. 2017 (9. točka obrazložitve). Vendar neutemeljeno navaja, da je v okoliščinah tega primera upnik upravičen do zamudnih obresti le do plačila glavnice 29. 11. 2013 in da so takrat prenehale teči. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo in dolžnik niti ne izpodbija: (-) da je upnik v predlogu za izvršbo navedel, da predlaga izterjavo zamudnih obresti od dneva zamude do plačila, (-) da je sicer navedel, da je bila glavnica plačana, ni pa navedel datuma plačila in ni omejil teka zamudnih obresti do datuma plačila glavnice, čemur je sodišče pri izdaji sklepa o izvršbi sledilo (9. točka obrazložitve). V teh okoliščinah je pravilen zaključek sodišča prve stopnje: (-) da je dovolilo izterjavo zamudnih obresti, ki bodo natekle do dneva dejanskega plačila obresti, ne do dneva plačila glavnice, (-) da bi dolžnik lahko ugovarjal odločitvi v rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi in ker tega ni storil, v ugovoru po izteku roka pa ni zatrjeval, še manj izkazal razlogov, zaradi katerih tega ni mogel storiti, je z navedbami prepozen in jih ni upoštevalo (9. točka obrazložitve). V skladu z drugim odstavkom 44. člena ZIZ sodišče ne preverja resničnosti vsebine podatkov iz predloga za izvršbo in bi moral dolžnik s pravočasnim ugovorom zoper sklep o izvršbi izpodbijati dovolitev izvršbe za obresti po datumu plačila glavnice. Ker tega ni storil, ima upnik pravnomočen sklep o izvršbi za plačilo obresti do njihovega plačila. Pooblaščenec upnika je res dolžnikovemu pooblaščencu v dopisu z dne 31. 10. 2017 sporočil, da znaša dolg iz naslova zamudnih obresti 808,63 EUR, vendar ni delno umaknil predloga za izvršbo za zamudne obresti po datumu plačila glavnice 23. 11. 2013. Če je banka obračunala obresti do datuma plačila glavnice, to ni bil utemeljen ugovorni razlog.

14. Dolžnik neutemeljeno navaja, da vrednost spora ni pravilno opredeljena in da je ta 2.814,86 EUR. Sodišče prve stopnje je pravilno izračunalo znesek zamudnih obresti na dan vložitve predloga. V skladu z drugim odstavkom 39. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ se obresti, pravdni stroški, pogodbena kazen in druge postranske terjatve se ne upoštevajo, če se ne uveljavljajo kot glavni zahtevek. Kadar tožnik (upnik) postransko terjatev uveljavlja kot samostojen zahtevek, se vrednost spornega predmeta določi po njihovi vrednosti2. Nadalje je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik pravilno obračunal nagrado glede na vrednost spornega predmeta. Tega dolžnik obrazloženo ne izpodbija. Generalno sicer izpodbija vse upnikove stroške po datumu plačila 8. 9. 2017, vendar neutemeljeno, ker takrat ni v celoti izpolnil obveznosti.

Končna odločitev in odločitev o pritožbenih stroških:

15. Pritožba dolžnika je neutemeljena in jo je sodišče druge stopnje zavrnilo ter potrdilo izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje (353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

16. Upnikova pritožba je pretežno neutemeljena, utemeljena je le glede dela stroškov. Sodišče prve stopnje je glede teh pravilno ugotovilo dejansko stanje, deloma je zmotno uporabilo materialno pravo. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi upnika glede dela stroškov in spremenilo izpodbijano odločitev o tem (peta alineja 358. člena ZPP v zvezi s tretjo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sicer je zavrnilo tudi pritožbo upnika in potrdilo ostale izpodbijane odločitve sodišča prve stopnje (353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

17. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker je uspel le z delom postranske terjatve (tretji odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

18. Dolžnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker mu jih upnik ni neutemeljeno povzročil po šestem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 T.i. senatna zadeva, ko gre za pritožbo zoper sklepe v izvršilnem postopku, ki so izvršilni naslov, razen sklepov o stroških, zoper sklepe, s katerimi sodišče odloči o ugovoru v postopku na podlagi verodostojne listine, o ugovoru v izvršbi na nepremičnine ali na stavbno pravico ali na delež družbenika, v izvršbi za izterjavo nedenarnih terjatev, zoper sklepe o določitvi sodnih penalov in zoper sklepe v postopkih zavarovanja. 2 J. Zobec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, prva knjiga, stran 217.