Jedro

Zagovornik zahtevane osebe namreč v jedru ne upošteva bistvenega, in sicer, da kazenskega pregona v konkretni zadevi ne izvaja Republika Slovenija, ampak Republika Avstrija. Skozi pritožbene poudarke tako ostane povsem prezrto, da utemeljenega suma, da je zahtevana oseba storila določeno kaznivo dejanje, slovenska sodišča ne presojajo, kot tudi ne dokazov v zvezi z obremenilnimi očitki, marveč za odločitev o predaji zadošča (zgolj) pravnomočna odločba tujega pravosodnega organa, v konkretnem primeru ENPP Državnega tožilstva Leoben, št. 11 St 27/25h z dne 29. 4. 2025.

Izrek

I.Pritožba zagovornika zahtevane osebe A. A. se zavrne kot neutemeljena.

II.Zahtevano osebo A. A. se oprosti plačila sodne takse kot stroška pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Okrožno sodišče v Mariboru je kot sodišče prve stopnje s sklepom I Ks 53346/2025 z dne 8. 8. 2025 na podlagi četrtega odstavka 23. člena Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) dovolilo predajo zahtevane osebe A. A. na podlagi Evropskega naloga za prijetje in predajo (v nadaljevanju ENPP) Državnega tožilstva Leoben, št. 11 St 27/25h z dne 29. 4. 2025, ki so ga izdali pravosodni organi Republike Avstrije, zaradi izvedbe kazenskega postopka v zvezi s sumom napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine z vlomom po 127. členu, 5. točki prvega odstavka 128. člena, 1. točki prvega odstavka 129. člena in 12. členu Kazenskega zakonika Republike Avstrije (Strafgesetzbuch - StGB). Zoper zahtevano osebo je bil v postopku prijetja in predaje odrejen pripor, ki je začel teči dne 25. 7. 2025 od 01.45 ure dalje, ko je bila A. A. odvzeta prostost.

2.Medtem ko zahtevana oseba pritožbe zoper sklep sodišča prve stopnje z dne 8. 8. 2025 ni podala, sprejeto prvostopenjsko odločitev s pritožbo izpodbija zagovornik zahtevane osebe, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj je mnenja, da pogoji za predajo niso izpolnjeni. Pritožbenemu sodišču predlaga, da se prvostopenjski sklep o predaji razveljavi, pripor zoper zahtevano osebo pa odpravi.

3.Pritožba zagovornika zahtevane osebe ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče soglaša z zanesljivimi ugotovitvami in izčrpnimi razlogi sodišča prve stopnje, da so izpolnjeni vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe odreditveni državi iz 9. člena ZSKZDČEU-1 in da tudi ni podan noben izmed razlogov iz 10. in 11. člena ZSKZDČEU-1, ki bi utemeljeval zavrnitev predaje zahtevane osebe pristojnim organom Republike Avstrije.

5.Zagovornik pravilnim ugotovitvam sodišča prve stopnje nasprotuje. Negira obstoj utemeljenega suma, da naj bi zahtevana oseba storila kaznivo dejanje, v posledici česar ocenjuje ENPP za nepopolnega, izpodbijani sklep pa za nezakonitega. Smatra namreč, da ENPP - razen insinuacij - ne vsebuje konkretnih dokazov zoper zahtevano osebo, temveč zgolj pavšalno opisuje domnevno dejanje, brez vsakršnega opisa načina storitve dejanja. Ob tem opozori, da pa sodna praksa SEU (C-241/15 Bob-Dogi) jasno določa, da mora ENPP vsebovati konkretne podatke, ki omogočajo presojo zakonitosti in sorazmernosti predaje. Ker mora po 12. členu ZSKZDČEU-1 ENPP vsebovati tudi podroben opis dejstev, vključno s časom, krajem, načinom storitve in opis dokazov, ki podpirajo sum, je mnenja, da v predmetni zadevi bistveni podatki manjkajo, kar onemogoča presojo izpolnjevanja pogojev iz 10. člena ZSKZDČEU-1. Tozadevno poudari, da v konkretnem primeru slednji niso izpolnjeni, saj opis dejanja ne omogoča presoje, ali gre za kaznivo dejanje, dokumentacija ne vsebuje zadostnih podatkov za individualizacijo osebe in dejanja, v posledici česar zahtevani osebi ni bila omogočena polna seznanitev z vsebino dokazov, ki naj bi utemeljevali ENPP, medtem ko sodišče prve stopnje dopolnitve ENPP po 15. členu ZSKZDČEU-1 ni odredilo, čeravno je bilo očitno, da nalog ne vsebuje vseh potrebnih podatkov.

6.Takšnemu pritožbenemu izvajanju ne gre pritrditi. Republiko Slovenijo kot članico Evropske unije, določbe ZSKZDČEU-1 zavezujejo. Mednje spada v skladu s 1. in 2. členom ZSKZDČEU-1 tudi medsebojno priznavanje in izvrševanje odločb pravosodnih organov zaradi prijetja in predaje oseb, odločb sodišč ali drugih pristojnih organov, s katerimi se izda evropski preiskovalni nalog ter odločb sodišč, s katerimi so izrečeni ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti in za uspešno izvedbo kazenskega postopka. Republika Slovenija je tako v primeru, v kolikor so podani pogoji za predajo, k predaji zahtevane osebe (drugi) državi članici EU ex lege zavezana. Kot že navedeno, pritožbeno sodišče soglaša z jedrnato obrazloženimi ugotovitvami in razlogi sodišča prve stopnje, da (in zakaj) so v obravnavani zadevi izpolnjeni vsi zakonski pogoji za predajo zahtevane osebe odreditveni državi Republiki Avstriji. Zato pritožbenemu negiranju obstoja pogojev za predajo zahtevane osebe s posplošeno trditvijo, da manjkajo bistveni podatki, ne gre slediti. Zagovornik zahtevane osebe namreč v jedru ne upošteva bistvenega, in sicer, da kazenskega pregona v konkretni zadevi ne izvaja Republika Slovenija, ampak Republika Avstrija. Skozi pritožbene poudarke tako ostane povsem prezrto, da utemeljenega suma, da je zahtevana oseba storila določeno kaznivo dejanje, slovenska sodišča ne presojajo, kot tudi ne dokazov v zvezi z obremenilnimi očitki, marveč za odločitev o predaji zadošča (zgolj) pravnomočna odločba tujega pravosodnega organa, v konkretnem primeru ENPP Državnega tožilstva Leoben, št. 11 St 27/25h z dne 29. 4. 2025.

7.Zagovorniku pa ne gre priznati uspeha niti, ko v vsebini ENPP pogreša izostanek bistvenih oziroma konkretnih podatkov, ki bi omogočali presojo zakonitosti in sorazmernosti predaje. Iz opisa kaznivih dejanj v ENPP jasno in določno izhaja, da se zahtevani osebi v okviru napeljevanja h kaznivemu dejanju velike tatvine z vlomom po 127. členu, 5. točki prvega odstavka 128. člena, 1. točki prvega odstavka 129. člena in 12. členu avstrijskega Kazenskega zakonika (StGB) očita, da naj bi z neznanim storilcem z vzdevkom "B. B." 25. 10. 2024 v kraju Irdning-Donnersbachtal upravičencu družbe C. GmbH odtujila premično stvar v vrednosti, ki presega 5.000,00 EUR, tako da sta z namenom protipravne prilastitve sebi ali tretji osebi vlomila v prevozno sredstvo z uporabo ponarejenega ključa, pri čemer je A. A. kot napeljevalec zadolžil "B. B.", da s kraja gradbišča na lokaciji Planneralm ukrade tam parkirani kompaktni bager Takeuchi TB290 s serijsko številko ... v vrednosti približno 80.000,00 EUR, in je "B. B." kot neposredni storilec s pomočjo univerzalnega ključa zagnal bager, ga naložil na nizkopodno tovorno vozilo in z njim pobegnil na Hrvaško. V takšnem, zadostnem opisu kaznivega dejanja pritožbeno sodišče ob pozornem pregledu vsebine ENPP št. 11 St 27/25h z dne 29. 4. 2025, ni zaznalo nejasnosti oziroma manjka bistvenih podatkov (podroben opis dejstev, vključno s časom, krajem, načinom storitve), kar zatrjuje zagovornik. Nasprotno od nekonkretizirane pritožbene graje, obsega ENPP skladno določbi 12. člena ZSKZDČEU-1 podroben in zadosten opis okoliščin, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, vključno s časom, krajem in vrsto udeležbe zahtevane osebe ter opisom dokazov, ki podpirajo sum, zaradi česar pritožbeno sodišče, drugače kot zagovornik, ne ugotavlja potrebe po dopolnitvi ENPP oziroma pridobivanju dodatnih podatkov s strani preiskovalnega sodnika, ki tudi sicer ni obligatorno, temveč je v skladu s tretjim odstavkom 23. člena ZSKZDČEU-1 v okviru njegovega diskrecijskega odločanja.

8.V zvezi s predlogom zagovornika po odpravi pripora zoper zahtevano osebo pritožbeno sodišče pripominja, da je obseg tega pritožbenega postopka omejen izključno na preizkus prvostopenjskih razlogov za dovoljeno predajo zahtevane osebe. Izpodbijanje obstoja pripornega razloga pa ne predstavlja okoliščine, zaradi katere bi bilo mogoče zavrniti predajo zahtevane osebe in je lahko predmet ločene presoje v morebitnem postopku podaljšanja pripora zoper zahtevano osebo.

9.Po obrazloženem, in ker zagovornik glede odločilnih dejstev v preostalem ne navaja ničesar, kar bi lahko povzročilo dvom v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje, je bilo o njegovi pritožbi odločiti, kot izhaja iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku, v nadaljevanju ZKP).

10.Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na določbah 7. člena ZSKZDČEU-1, prvega odstavka 98. člena ZKP in prvega odstavka 97. člena ZKP.

Zveza:

Zakon o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (2007) - ZSKZDČEU - člen 9, 10, 23, 23/3, 23/4

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.