Jedro

Tako je ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je najdeno premoženje zapustnikov razdelilo v skladu s predhodnim, pravnomočnim sklepom o dedovanju, tako v procesnem, kakor tudi materialnopravnem oziru pravilno, saj dodatni sklep o dedovanju v skladu z določbo 221. člena ZD v oziru določitve dedičev in njihovih dedičev nima samostojne narave.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani dodatni sklep o dedovanju sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje odločilo, da v zapuščino po zapustnikih spada tudi odškodnina v Obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d. Ljubljana v višini

87.122,70 DEM, vsakemu do 1/2 po dopolnilni odločbi o denacionalizaciji ter da se od tolarske protivrednosti v znesku

9.550.000,00 SIT odmeri taksa v znesku 191.000,00 SIT. Za dediče te odškodnine je na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju z dne

24.11.1999 razglasilo vsakega do 1/3. Po pravnomočnosti navedenega sklepa postanejo navedeni dediči lastniki obveznic Slovenske odškodninske družbe vsak v vrednosti 29.040,90 DEM. V obrazložitvi je navedlo, da je premoženje, ki sta ga zapustnika dobila v denacionalizacijskem postopku, razdelilo med osebe, ki so bile kot dediči razglašene v že pravnomočnem, predhodnem sklepu o dedovanju, na katerega je vezano v skladu s 221. členom Zakona o dedovanju - ZD.

Zoper navedeno odločitev se pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, navedenih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 163. členom ZD. V pritožbi navaja, da je bil v zvezi z denacionaliziranim premoženjem sicer že izdan sklep o dedovanju, vendar pritožnica v zapuščinski postopek, ki se je takrat vodil, ni bila vabljena in je sodišče odločilo le na podlagi navedb dediča, zato je ta sklep o dedovanju nezakonit. Glede na slednje bi tako sodišče moralo ob ponovno najdenem denacionaliziranem premoženju odločiti v skladu z zakonom in ne na podlagi predhodnega sklepa o dedovanju, saj je izpodbijani dopolnilni sklep o dedovanju tudi povsem samostojen. Iz listin v tej zapuščinski zadevi ne izhaja da bi zapustnika razpolagala v svoji oporoki s premoženjem, ki je predmet denacionalizacije in je zato sodišče kršilo materialni zakon.

Poleg tega je tudi zmotno uporabilo določbo 81. člena Zakona o denacionalizaciji - ZDen. V skladu z navedeno določbo imajo namreč oporočna razpolaganja pravni učinek glede denacionaliziranega premoženja samo, če je to v oporoki izrecno navedeno oziroma če s tem soglašajo zakoniti dediči, za zapustnika pa ti pogoji niso izpolnjeni. Sodišče bi v skladu z določbo 221. člena ZD moralo po predlogu opraviti zapuščinsko obravnavo. Glede na navedeno se zavzema za razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Pritožba ni utemeljena.

Kot navaja že pritožnica sama, je bila v predmetni zadevi glede dela premoženja, ki je bilo zapustnikoma vrnjeno v denacionalizacijskem postopku v naravi, že izvedena zapuščinska obravnava v smislu določbe prvega in drugega odstavka 74. člena ZDen ter izdan sklep o dedovanju ki je že pravnomočen. V skladu s tem sklepom so bili za dediče zapuščine (ki jo predstavljajo vsakemu zapustniku lastna 1/2 z izjemo parcele pri tej vl. št. ter vl. št. k.o. ter vsakemu od zapustniku lastnih 939/2000 pri vl. št. in vsakemu lastnih 466/1000) na podlagi zakona razglašeni. Za novo najdeno zapuščino po obeh zapustnikih, ki jo predstavlja odškodnina, priznana zapustnikoma za podržavljeno nepremično premoženje, ki se ne bo vrnilo v naravi (nepremičnine parc. št.) in za bistveno zmanjšanje vrednosti stanovanjskega objekta na parc. št. k.o., tako glede na navedeni sklep o dedovanju v skladu z določbo drugega odstavka 74. člena ZDen v zvezi s 221. členom ZD ni potrebno opraviti nove zapuščinske obravnave, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bilo premoženje, ki se deli z izpodbijanim sklepom, predmet drugačnega načina dedovanja (80. in 81. člen ZDen) kot predhodno razdeljeno premoženje; v sklepu o dedovanju z dne

24.11.1999, obravnavano premoženje zapustnikov. Tako je ravnanje prvostopenjskega sodišča, ki je najdeno premoženje zapustnikov razdelilo v skladu s predhodnim, pravnomočnim sklepom o dedovanju, tako v procesnem, kakor tudi materialnopravnem oziru pravilno, saj dodatni sklep o dedovanju v skladu z določbo 221. člena ZD v oziru določitve dedičev in njihovih dedičev nima samostojne narave.

Pritožbeni graji, ki se nanašata na zgoraj navedena dejstva, je tako treba zavrniti kot neutemeljeni.

Sodišče prve stopnje je sprejelo materialnopravno pravilno odločitev in ker tudi uradni preizkus ni pokazal nobene uradoma upoštevne bistvene kršitve določb postopka, je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi prvostopenjski sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. člen ZD).

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker navedeni stroški niso bili priglašeni.