Jedro

Sodišče prve stopnje je s tem, ko je na naroku za glavno obravnavo zaslišalo oba tožnika, ne pa tudi tožene stranke, ki je na navedeni narok za glavno obravnavo ni niti vabilo, in s tem, ko toženi stranki ni dalo možnosti, da predloži listinsko dokumentacijo v slovenskem prevodu, kot je to storilo za tožnika, kršilo temeljno načelo kontradiktornosti, saj strankama ni dalo enake možnosti obravnavanja pred sodiščem. S takšnim ravnanjem je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani del sodbe (I. točka, 1., 2., 3. alineja; II. točka (1., 2., 3. alineja in IV. točka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbeni stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo sodbo, s katero je razsodilo: „I. Tožena stranka je dolžna prvo tožeči stranki: -za mesec avgust 2011 obračunati bruto plačo ter ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače v višini 830,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2011 dalje do plačila, -za mesec september 2011 obračunati bruto plačo ter ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače v višini 1.945,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2011 dalje do plačila, -iz naslova povračila stroškov v zvezi z delom plačati 2.644,41 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, -obračunati odškodnino za neizrabljen letni dopust za leto 2011 in ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek v višini 240,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, -obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2011 v bruto višini 133,33 EUR in ji po odvodu davka plačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

II. Tožena stranka je dolžna drugo tožeči stranki: -za mesec avgust 2011 obračunati bruto plačo ter ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače v višini 72,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 9. 2011 dalje do plačila, -za mesec september 2011 obračunati bruto plačo ter ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek plače v višini 1.593,90 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 10. 2011 dalje do plačila, -iz naslova povračila stroškov v zvezi z delom plačati 126,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, -obračunati odškodnino za neizrabljen letni dopust za leto 2011 in ji po plačilu davkov in prispevkov izplačati neto znesek v višini 216,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, -obračunati sorazmerni del regresa za letni dopust za leto 2011 v bruto višini 133,33 EUR in ji po odvodu davka plačati ustrezni neto znesek z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo.

III. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna drugo tožeči stranki plačati odškodnino v višini 1.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 3. 10. 2011 dalje do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.“

IV. Tožena stranka je dolžna tožečima strankama povrniti stroške tega postopka v znesku 1.105,58 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“

2. Tožena stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo in sicer izpodbija prve tri alineje I. točke izreka in prve tri alineje II. točke izreka ter posledično izpodbija tudi odločitev o stroških postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek prvo in drugo tožeče stranke, podrejeno pa, da pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev pravil postopka, kot jo je sodišče storilo v zvezi z neupoštevanjem dokaznih predlogov tožene stranke, pri čemer sodišče ni zaslišalo zakonite zastopnice tožene stranke, prav tako ni upoštevalo listin, torej potrdil o plačilu vtoževanih plač in stroškov, ki jih je tožena stranka sodišču pravočasno posredovala. Sodišče ni zaslišalo zakonite zastopnice tožene stranke, ker se ta ni odzvala vabilu, svojega izostanka pa ni ustrezno opravičila. Opravičilo je navedel njen pooblaščenec na prvem naroku za obravnavo. Tožena stranka se v zvezi s tem sklicuje na kršitev pravila o materialnem procesnem vodstvu, saj se od sodišča pričakuje, da toženo stranko opozori, da bo imela odsotnost zakonite zastopnice posledice. Sodišče je tudi kršilo 258. člen ZPP, ki sicer daje sodišču možnost, da eno stranko zasliši, če druga stranka noče pričati ali če se ne odzove vabilu, vendar je v tem primeru ključno to, da sodišče ni zaslišalo tožeče in tožene stranke na naroku, na katerega je vabilo tudi zakonito zastopnico, pač pa na naslednjem naroku, kamor pa zakonite zastopnice sodišče ni vabilo, kar bi moralo storiti. Sodišče ni upoštevalo zapiskov, ki se nahajajo na natisnjenih sporočilih elektronske pošte, kot tudi ne pošte v tujem jeziku. Na listinah se nahajajo zneski v EUR, zraven pa podpis prvo tožeče stranke. Sodišče tožene stranke nikoli ni pozvalo, naj dostavi overjene prevode listin. Tožena stranka je pravočasno dostavila dokaze, do prvega naroka sta tudi tožeči stranki predložili listine v tujem jeziku, pri čemer pa je sodišče tožečima strankama dalo opozorilo, da morata v 15 dnevnem roku dostaviti prevode. To je sodišče storilo na prvem naroku, torej na istem naroku, na katerem je s strani tožene stranke prejelo navedeno dokumentacijo. Sodišče je torej kršilo 226. člen ZPP in tudi 285. člen ZPP. Navedene kršitve kumulativno vsaka zase pomenijo tudi absolutno bistveno kršitev pravil postopka, saj je sodišče s takšnim postopanjem dejansko toženi stranki vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem (kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Zaradi navedenega je sodišče napačno in nepravilno uporabilo dejansko stanje. Ob upoštevanju predloženih potrdil bi glede na odločitev sodišča pomenilo, da je tožnik za vsega 15 dni dela prejel kar 3.595,00 EUR (seštevek vseh potrdil B1 + 100,00 EUR plačila na račun) plačila neto, kar pa je nerealno. Višino stroškov prevoza na delo določa Uredba o višini povračil stroškov na delo v zvezi z delom in drugih dohodkov, ki se ne vštevajo v davčno osnovo. Navedena uredba za stroške prevoza na delo in z dela določa kilometrsko postavko 0,18 EUR in ne 0,37 EUR. Postavka 0,37 EUR se namreč uporablja zgolj in samo za službena potovanja, česar pa tožnik ni trdil. Za stroške prevoza prvo tožeče stranke bi tako ob upoštevanju drugih ugotovitev lahko šlo le za znesek 1.186,74 EUR in ne 2.439,41 EUR. Med strankami tudi ni nikoli obstajal dogovor o višini stroškov prehrane za delo 5,00 EUR dnevno. Tožena stranka priglaša pritožbene stroške postopka.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) je pritožbeno sodišče izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz listinske dokumentacije v spisu ni razvidno, da bi sodišče na prvi narok za glavno obravnavo vabilo na zaslišanje prvega tožnika in drugega tožnika (na zaslišanje je vabilo le zakonito zastopnico tožene stranke), pri čemer iz zapisnika z dne 16. 10. 2014, na katerem je sodišče opravilo poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo izhaja, da sodišče na navedenem naroku niti ni zaslišalo obeh tožnikov, pač pa sprejelo le dokazni sklep, da se zaslišita tožeči stranki. Na naslednjem naroku za glavno obravnavo je zaslišalo oba tožnika, ne pa tožene stranke, katere pa sodišče prve stopnje na navedeni narok za glavno obravnavo niti ni vabilo. ZPP sicer v drugem odstavku 258. člena določa, da sodišče lahko odloči, da zasliši samo eno stranko, če druga stranka noče izpovedati ali če se ne odzove sodnemu vabilu, vendar je v navedenem primeru potrebno upoštevati, da sodišče prve stopnje obema strankama ni dalo enake možnosti pravdanja, saj na narok, na katerem je zasliševalo tožeči stranki, tožene stranke niti ni vabilo. Prvi narok za glavno obravnavo in poravnalni narok je bil dne 16. 10. 2014 zaključen v 30 minutah in na njem sprejet dokazni sklep, da se na naslednjem naroku zaslišita oba tožnika. Sodišče prve stopnje je tako kršilo temeljno načelo kontradiktornosti, saj strankama ni dalo enake možnosti obravnavanja pred sodiščem.

6. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da je utemeljen pritožbeni ugovor tožene stranke, da je le-ta na prvem naroku za glavno obravnavo predložila listinsko dokumentacijo - delno v tujem jeziku glede izplačila gotovine na roke, pri čemer je sodišče prve stopnje ni pozvalo, da predloži prevod v slovenskem jeziku. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo dejansko izhaja, da je sodišče na istem naroku tožnike pozvalo, da so dolžni v roku 15 dni predložiti overjene prevode tistih listin, ki so jih predložili v tujem jeziku, sicer jih sodišče ne bo upoštevalo. Sodišče prve stopnje enako ni ravnalo za toženo stranko, čeprav je tožena stranka prav tako vložila v spis listine v tujem jeziku. Glede na to je utemeljen pritožbeni ugovor, da je sodišče z navedenima ravnanjema, tako glede nezaslišanja tožene stranke kot nepoziva glede predložitve dokumentacije v slovenskem jeziku, storilo bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta je podana, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Sodišče mora namreč pri svojem sojenju upoštevati načelo kontradiktornosti zlasti tako, da obe pravdni stranki v postopku obravnava enakopravno.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče postopati tako, da bo obe pravdni stranki obravnavalo enakopravno, torej bo moralo tudi toženi stranki dati možnost, da predloži listinsko dokumentacijo v slovenskem prevodu in tudi toženo stranko - zakonito zastopnico zaslišati, saj je le-ta v odgovoru na tožbo podala dokazni predlog za zaslišanje direktorja (direktorice) tožene stranke.

8. Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 354. člena ZPP.

9. Pritožbeno sodišče je odločilo, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP.