Jedro

Za upoštevanje olajšave po 1. odstavku 48. člena ZDoh je odločilno, da je investicija v opredmeteno osnovno sredstvo knjižena v poslovne knjige oziroma evidence na podlagi verodostojnih dokumentov in ob koncu leta izkazana v popisnih listin in bilanci stanja. Pri zasebnikih, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, je to register osnovnih sredstev.

Predpogodba je sposobna za izkaz lastninske pravice, če je lastninska pravica na podlagi take predpogodbe iztožljiva. Če je pridobitev lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih na podlagi predpogodbe iztožljiva, potem jo je potrebno upoštevati kot verodostojno listino, v nasprotnem pa je potrebno natančno obrazložiti, zakaj glede na njeno vsebino, to ni.

Izrek

Tožbi se ugodi. Odločba Davčne uprave Republike Slovenije, Glavni urad z dne 20. 11. 2000 se odpravi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Zahteva tožeče stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožnika zoper odločbo Davčne uprave Republike Slovenije, Davčnega urada A, Izpostave A z dne 28. 5. 1998, s katero je organ prve stopnje tožniku za leto 1997 ugotovil davčno osnovo v višini 8.759.768,00 SIT in odmeril davek iz dejavnosti v znesku 2.373.514,00 SIT. V obrazložitvi tožena stranka navaja, da je organ prve stopnje ravnal pravilno, ko tožniku v letni davčni napovedi ni priznal uveljavljanega znižanja davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva. Tožnik je investicijo v opredmetena osnovna sredstva evidentiral v seznamu osnovnih sredstev z datumom pridobitve dne 4. 11. 1996, v pritožbenem postopku pa je predložil prodajno predpogodbo, sklenjeno dne 6. 1. 1997 za nakup poslovnih prostorov po dogovorjeni ceni 110.513,00 DEM. Tožena stranka se sklicuje na 1. odstavek 48. člena Zakona o dohodnini, po katerem se znižanje davčne osnove za vlaganja v opredmetena osnovna sredstva prizna v letu investiranja, to je v letu, ko je bilo osnovno sredstvo pridobljeno, ne glede na način in pogoje plačila. Tožena stranka tožniku olajšave za vlaganje v opredmetena osnovna sredstva ni priznala, saj je po njenem mnenju osnovno sredstvo pridobljeno s sklenitvijo kupne pogodbe, to pa je tožnik sklenil dne 25. 3. 1999, olajšavo pa uveljavlja na podlagi predpogodbe, sklenjene dne 6. 1. 1997. Predpogodba po določbi 45. člena Zakona o obligacijskih razmerjih pomeni tako pogodbo, s katero se prevzema obveznost skleniti drugo, glavno pogodbo. Pri predpogodbi gre za pogodbo, katere izpolnitev je sklenitev druge pogodbe in je ni mogoče šteti kot pogodbo o pridobitvi poslovnih prostorov.

Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov po 1. do 4. točki 1. odstavka 25. člena Zakona o upravnem sporu in predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in samo odloči o stvari oziroma podrejeno, da izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek toženi stranki ter ji naloži, da mu povrne stroške postopka. Navaja, da je v letni napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti za leto 1997 uveljavljal kot davčno olajšavo 40 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva, za katera je dne 6. 1. 1997 z družbo AAA d.d. sklenil prodajno predpogodbo za nakup nepremičnine, ki v naravi predstavlja proizvodne prostore stare mehanične delavnice na lokaciji B. Tožnik se sklicuje na komentar Zakona o dohodnini, ki pravi, da je z investiranim zneskom mišljen znesek, zaračunan na dokumentu o pridobitvi osnovnega sredstva ne glede na to, kdaj in na kakšen način bo kupnina plačana. Iz komentarja tudi izhaja, da se glede na opredelitev datuma, od katerega se prizna davčna olajšava, upošteva datum nastanka poslovnega dogodka, ki po mnenju tožnika predstavlja datum sklenitve prodajne predpogodbe, s tem dnem je nepremičnino pričel uporabljati. Pripominja, da je za leto 1997 naredil obračun amortizacije osnovnih sredstev, med katere je vključil tudi poslovni prostor, ki ga je pridobil na podlagi navedene predpogodbe. Tožena stranka mu je znesek amortizacije v celoti priznala, kar pomeni, da mu je priznala tudi amortizacijo za poslovni prostor, ki ga je pridobil na podlagi sklenjene predpogodbe. Meni tudi, da lahko davčni zavezanec v trenutku pridobitve dokumenta o pridobitvi osnovnega sredstva, le-tega vključi v svoje poslovne knjige kljub temu, da zemljiškoknjižno še ni prenesen na kupca.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga zavrnitev tožbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni priglasil. Tožba je utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 48. člena Zakona o dohodnini (Uradni list RS, št. 71/93, 2/95, 7/95, 14/96, 18/96, 44/96, 68/96, 82/97 in 87/97, dalje ZDoh) lahko zavezanec v letni davčni napovedi uveljavlja znižanje davčne osnove v višini 40 % investiranega zneska v opredmetena osnovna sredstva. Kdaj je znesek investiran in kaj je opredmeteno osnovno sredstvo, zakon ne določa. V zvezi z uveljavljanjem te olajšave je treba upoštevati, da je z investiranim zneskom mišljen znesek, zaračunan na dokumentu o pridobitvi osnovnega sredstva ne glede na to, kdaj in na kakšen način bo kupnina plačana. Za upoštevanje tovrstne olajšave je torej odločilno, da je investicija v opredmeteno osnovno sredstvo knjižena v poslovne knjige oziroma evidence na podlagi verodostojnih dokumentov in ob koncu leta izkazana v popisnih listin in bilanci stanja. Pri zasebnikih, ki vodijo poslovne knjige po sistemu enostavnega knjigovodstva, je to register osnovnih sredstev.

V obravnavanem primeru je odločilno, ali predstavlja sklenjena predpogodba z dne 6. 1. 1997 verodostojno listino o pridobitvi osnovnega sredstva, torej listino, ki je sposobna za izkazovanje lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih. Po mnenju sodišča je predpogodba sposobna za izkaz lastninske pravice, če je lastninska pravica na podlagi take predpogodbe iztožljiva. Če je pridobitev lastninske pravice na opredmetenih osnovnih sredstvih na podlagi predpogodbe iztožljiva, potem jo je potrebno upoštevati kot verodostojno listino, v nasprotnem pa je potrebno natančno obrazložiti, zakaj glede na njeno vsebino, to ni. Po presoji sodišča v obravnavanem primeru zavrnitev predložene predpogodbe kot verodostojne listine ni obrazložena in v dejanskih okoliščinah utemeljena, posebej še, ker je tožniku amortizacija, uveljavljana za osnovna sredstva, pridobljena prav po citirani predpogodbi, v celoti priznana. Šele po presoji navedenih okoliščin bo tožena stranka lahko ocenila, ali je podlaga za uveljavljano znižanje davčne osnove za leto 1997 podana. Pavšalna zavrnitev predložene predpogodbe kot nezadostne za uveljavljanje olajšave, brez vsebinske presoje in njenega ovrednotenja po navedenih kriterijih, je po mnenju sodišča nepravilna.

Sodišče je izpodbijano odločbo tožene stranke odpravilo na podlagi 3. in 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00, dalje ZUS) in zadevo v skladu z določbo 2. odstavka istega člena ZUS vrnilo toženi stranki v ponoven postopek, v katerem bo pri ponovnem odločanju o tožnikovi pritožbi morala upoštevati zgoraj navedeno stališče sodišča. Kadar sodišče odloča o zakonitosti upravnega akta, kot je to v obravnavani zadevi, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (3. odstavek 23. člena ZUS).