Jedro

Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.

Obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se zavrne tožbeni zahtevek, ki se glasi: „1. Tožena stranka je dolžna s severozahodne fasade poslovne stavbe, stoječe na parc. št. 1444/7, k.o. X., odstraniti kovinsko konstrukcijo, s katero posega v zračni prostor nad nepremičnino tožeče stranke s parc. št. 1452/72 (prej parc. št. 1452/53), k.o. X., v roku 8 dni.

2. Tožena stranka se je dolžna vzdržati vseh nadaljnjih nedopustnih posegov v nepremičnino tožeče stranke s parc. št. 1452/72 (prej parc. št. 1452/53), k.o. X..

3. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki vse stroške tega postopka po odmeri sodišča, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka osemdnevnega roka za prostovoljno izpolnitev dalje, do plačila.“

II. Tožeča stranka je dolžna v 15 dneh od prejema te sodbe plačati toženi stranki 1.217,98 EUR stroškov v postopku na prvi in drugi stopnji, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do prenehanja obveznosti.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je toženi stranki naložilo dolžnost, da s severozahodne fasade poslovne stavbe, stoječe na parc. št. 1444/7, k.o. X., odstrani kovinsko konstrukcijo, s katero posega v zrači prostor na nepremičnini tožeče stranke s parc. št. 1452/72 (prej parc. št. 1452/53), k.o. X. (1. točka izreka izpodbijane sodbe) ter da se vzdrži vseh nadaljnjih nedopustnih posegov v nepremičnino tožeče stranke parc. št. 1452/72 (prej parc. št. 1452/53), k.o. X. (2. točka izreka izpodbijane sodbe). Naložilo ji je tudi plačilo stroškov tožeče stranke v višini 1.315,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obresti v primeru zamude s plačili (3. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper takšno odločitev se iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) (1) pritožuje tožena stranka. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Meni, da bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati pogodbo, sklenjeno 22. 10. 2002, s katero sta se pravdni stranki v 5. točki dogovorili, da bo tožeča stranka prodala toženi stranki del zemljišča – zelenice, v izmeri cca 70 m2, sedaj del parc. št. 1452/72, k.o. X.. Pogodba ni bila sklenjena, ker se tožeča stranka protivi njeni sklenitvi. Da je temu dejansko tako, dokazuje dejstvo, da je morala tožena stranka skupaj z drugimi potencialnimi kupci v pravdnem postopku izposlovati sodbo, ki tožeči stranki nalaga dolžnost dovolitve geodetske odmere novih parcel zaradi kasnejše sklenitve ustreznih pogodb s kupci. Zmoten je tudi zaključek sodišča, da tožena stranka ni dokazala pridobitve dovoljenja od takratnega zakonitega zastopnika tožeče stranke P. za montiranje kovinske konstrukcije na SZ fasado njene poslovne stavbe. Sodišču prve stopnje namreč očita kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpovedbo priče P. povzelo zgolj v delu, v katerem priča pojasnjuje, da ni bilo razgovorov itd. ne pa tudi drugega dela, v katerem je dopustila možnost, da se „vsaj spomni ne“. Gre torej za nasprotje med razlogi sodbe in vsebino zapisnika o zaslišanju priče J. P. (8. vrstica izpovedbe J. P. na str. 6). Sodišče ne bi smelo prezreti drugega dela P. pričevanja, v zvezi s tem pa tudi ni navedlo nobenih razlogov. Po drugi stani pa sta tako odvetnik U. kot tožena stranka verodostojno izpovedali to, kar izhaja tudi iz listine oziroma potrdila o dovoljenju za postavitev kovinske konstrukcije. Na podlagi te listine, opremljene s pooblastilom, za katerega je nesporno, da ga je podpisal takratni direktor P., je pridobila tožena stranka pravico montirati kovinsko konstrukcijo tako, da lahko posega v zračni prostor nepremičnine, last tožeče stranke. Vsebina, obseg in pravna narava tožnikovega pooblastila so pomembna v razmerju med pooblaščencem in tožnikom, ne morejo pa biti bistvenega pomena v razmerju med tožnikom in tožencem, razen če bi bilo dokazano, da je toženec vedel, ali bi moral vedeti, da pooblaščenec nima takšnega pooblastila, da bi lahko dal soglasje za namestitev konstrukcije. Ker je sodišče zmotno presodilo dejansko stanje, je tudi zmotno uporabilo materialno pravo. Podana je tudi absolutna bistvena kršitev postopka iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Priglaša stroške s pritožbo.

3. Tožeča stranka v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in potrditev sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške z odgovorom na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Tožena stranka z opozarjanjem na obstoj potrdila o dogovoru pravdnih strank za postavitev kovinske konstrukcije utemeljeno opozarja na s strani sodišča prve stopnje zmotno oz. nepopolno ugotovljeno dejansko stanje oziroma neizčrpano trditveno podlago tožene stranke, kar je posledica nepravilnega sklepanja o pravno pomembnih dejstvih ter zmotne uporabe materialnega prava. Tožena stranka je namreč ugovarjala negatornemu zahtevku z zatrjevanjem dveh pravno pomembnih dejstev: obstoja dogovora med pravdnima strankama, da tožena stranka lahko postavi kovinsko konstrukcijo tako, da sega v zračni prostor zelenice, last tožeče stranke, ter obstoja potrdila o dovoljenju tožeče stranke za postavitev sporne kovinske konstrukcije, ki je bilo izdano po sestanku, na katerem je bil dosežen omenjeni dogovor in ga je podpisal takratni pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik U., na podlagi pooblastila tožeče stranke.

6. Gre za dvoje dejstev, ki sta sicer medsebojno povezani – tožena stranka je namreč zatrjevala, da je v dovoljenju zgolj potrjeno tisto, kar je bilo predhodno dogovorjeno na sestanku med zakonitima zastopnikoma pravdnih strank (kateremu je prisostvoval tudi tedanji pooblaščenec tožeče stranke) – ki pa sta obe v enaki meri pravotvorni. Pooblastilo je namreč enostranski pravni akt, s katerim pooblastitelj pooblašča pooblaščenca, da v njegovem imenu in za njegov račun opravi določen pravni posel. Učinke prekoračitve pooblastila ali prenehanja oziroma zožitve pooblastila ter usodo pogodbe, ki jo sklene neupravičena oseba, urejajo 72., 73. in 78. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) (2). Če se tožeča stranka trditvi o obstoju pooblastila za izdajo dovoljenja ne upre z navajanjem konkretnih okoliščin, ki omogočajo uporabo 72., 73. in 78. člena OZ, pa je treba ugotoviti, da dejanje pooblaščenca zavezuje pooblastitelja v razmerju do tretjih.

7. Sodišče prve stopnje takšnega dejstva ni ugotavljalo, ker je zaradi spregleda določb o učinkih pooblastila štelo, da je pravotvorno zgolj dejstvo obstoja dogovora. Sodišče druge stopnje pa ugotavlja, da tožeča stranka kljub prerekanju takó trditev o dogovoru med strankama kot trditev o obstoju pooblastila odvetniku za izdajo potrdila o dovoljenju (glej list. št. 26), slednjih ni substancirala z zatrjevanjem konkretnih okoliščin o nepristnosti pooblastila ali o njegovi prekoračitvi. Ker obstoj pooblastila po drugi strani jasno dokazuje listina, ki jo je v spis predložila tožena stranka (in iz katere izhaja, da je takratni zakoniti zastopnik tožeče stranke pooblastil odvetnika U. ravno za podpis potrdila o dovoljenju za postavitev sporne kovinske konstrukcije) (3), takratni zakoniti zastopnik tožeče stranke pa je glede na ugotovitve sodišča prve stopnje sam potrdil, da je omenjeni pooblaščenec imel pooblastilo za zastopanje tožeče stranke v konkretni zadevi, da so mu podpisali tudi bianco pooblastilo, če so se za določeno stvar dogovorili (četudi je predvideval, da nikoli ne bi izdali takšnega pooblastila s pripisom, kot je v konkretni zadevi), je na podlagi trditev tožene stranke (njene trditve na list. št. 26 so povsem pavšalne, do takšnih trditev pa se sodišče ni dolžno opredeliti) o obstoju pooblastila in ob odsotnosti obrazloženih trditev tožeče stranke (njene trditve na list. št. 26 so povsem pavšalne, do takšnih trditev pa se sodišče ni dolžno opredeliti), da je bilo sicer obstoječe pooblastilo prekoračeno ali ponarejeno oziroma je prenehalo ali je bilo zoženo (in da je tožena stranka vedela oziroma da je bila dolžna vedeti za takšno dejstvo), treba ugotoviti, da je pooblastilo za zastopanje obstajalo, dovoljenje, ki ga je podpisal pooblaščenec, pa posledično zavezuje njenega izdajatelja, tj. tožečo stranko.

8. Ker obstoj dovoljenja tožeče stranke za poseg v njeno lastninsko pravico izključuje protipravnost takšnega ravnanja tožene stranke, je sodišče druge stopnje pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je negatorni zahtevek tožeče stranke tako v dajatvenem kot v prepovednem delu zavrnilo (358. člen ZPP).

9. Sprememba odločitve o glavni stvari je terjala tudi spremembo odločitve o stroških na prvi stopnji. Ker je tožena stranka v postopku uspela, ji je tožeča stranka dolžna povrniti pravdne stroške, ki so bili potrebni za pravdanje (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 155. členom ZPP). Le-te je sodišče druge stopnje odmerilo na podlagi Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju: ZOdvT) (4) in Zakona o sodnih taksah (ZST-1) (5) ter na podlagi stroškovnika tožene stranke na list. št. 30 sodnega spisa. Skupaj ji je tako priznalo 603,58 EUR (253,50 EUR nagrade za postopek na prvi stopnji (višina nagrade s količnikom 1,0 pri vrednosti spora 5.000,00 EUR (tj. 195,00 EUR) x količnik 1,3 (tar. št. 3100)), 234,00 EUR nagrade za narok (višina nagrade s količnikom 1,0 pri vrednosti spora 5.000,00 EUR (tj. 195,00 EUR) x količnik 1,2 (tar. št. 3102)), 11,48 EUR za poštne in telekomunikacijske stroške (tar. št. 6002 – tožena stranka je stroške priglasila v pavšalu po 13. členu stare Odvetniške tarife iz leta 2003; četudi predstavlja podlago za prisojo stroškov v konkretnem primeru ZOdvT (tožba je bila vložena 17. 12. 2009), ji je sodišče druge stopnje stroške v tem znesku tudi priznalo, ker je le-ta manjši kot največji absolutni znesek 20,00 EUR iz tar. št. 6002 ZOdvT), 4,00 EUR za parkirnino (tar. št. 6006) in 100,60 EUR za DDV (tar. št. 6007)).

10. Glede na uspeh v pritožbenem postopku gredo toženi stranki tudi pritožbeni stroški, ki jih je sodišče druge stopnje ob upoštevanju zgoraj navedenih materialnopravnih podlag in priglašenih stroškovnih postavk v pritožbi odmerilo v višini 614,40 EUR (312,00 EUR nagrade za postopek z rednim pravnim sredstvom (višina nagrade s količnikom 1,0 pri vrednosti spora 5.000,00 EUR (tj. 195,00 EUR) x količnik 1,6 (tar. št. 3210)), 62,40 EUR za DDV in 240,00 EUR takse za pritožbo). Izrek o zamudnih obrestih temelji na 378. členu OZ, glede teka zamudnih obresti pa tudi na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. 12. 2006. Tožeča stranka je v postopku s pritožbo propadla, zato mora stroške z odgovorom na pritožbo kriti sama.

(1) Ur. l. RS, št. 26/1999 in nasl..

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 in nasl..

(3) Sodišče druge stopnje je takšno listino ocenilo na podlagi pooblastila iz tretje alineje 358. člena ZPP.

(4) Ur. l. RS, št. 67/2008 in nasl..

(5) Ur. l. RS, št. 37/2008 in nasl..