Jedro

Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso prima facie (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Inženirske zbornice Slovenije, št. 0210-2656/2020-1 z dne 30. 3. 2020, se odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Inženirska zbornica Slovenije je kot prvostopenjski organ (v nadaljevanju prvostopenjski organ) z izpodbijano odločbo odločila, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku (pooblaščenem inženirju), vpisanem pod zaporedno številko 04024, z identifikacijsko številko pooblaščenega inženirja, G-1468, vpiše status mirovanja poklicnega naziva po uradni dolžnosti (1. točka izreka) ter da je pooblaščeni inženir dolžan prvostopenjskemu organu v roku 8 dni po pravnomočnosti odločbe vrniti žig pooblaščenega inženirja (2. točka izreka).

2. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ po pregledu dokumentacije, ki mu jo je v skladu z drugim odstavkom 55. člena Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti (v nadaljevanju ZAID) predložil tožnik, ugotovil, da želi slednji opravljati delo pooblaščenega inženirja na podlagi dopolnilnega dela za družbo A., d. o. o., kar pa ni ustrezna pravna podlaga za stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja v skladu s 5. členom ZAID. Tožnik je za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev, saj je predložil samo en obrazec M-1, iz katerega izhaja, da delo opravlja dve uri tedensko. Izpolnjena ni tudi nobena od izjem, po kateri bi se štelo, da je pogoj stalnega in trajnega opravljanja nalog izpolnjen tudi z zaposlitvijo za krajši delovni čas od polnega, saj dopolnilno delo med te izjeme ne sodi.

3. Toženka je (kot drugostopenjski organ) zavrnila tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo. Meni, da so v zadevi izpolnjeni pogoji za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku. Prav tako izpostavlja, da se v zadevi odloča na podlagi stanja v času prvostopenjske odločbe, zato tožnikove priloge k pritožbi ne glede na vsebino na odločitev niso mogle vplivati in predstavljajo nedovoljeno tožbeno novoto.

4. Tožnik se z izpodbijano odločbo ne strinja in vlaga tožbo. Izpostavlja, da je prvostopenjski organ izpodbijano odločbo izdal brez zaslišanja oziroma opozorila, toženka pa je temu pritrdila. V postopku ni bilo spoštovano načelo varstva pravic stranke in njenega zaslišanja iz 7. in 9. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Prvostopenjski organ nima podlage za izdajo odločbe v skrajšanem ugotovitvenem postopku v skladu s 144. členom ZUP. ZAID v 55. členu določa, da mora posameznik najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz 5. člena tega zakona ter dokazila o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena istega zakona. Tožnik je dokazila posredoval in s tem izpolnil zakonsko obveznost. Prvostopenjski organ bi po uradni dolžnosti lahko izdal odločbo o mirovanju le v primeru, če dokazov ne bi predložil. V kolikor bi prvostopenjski organ tožnika opozoril, da pogojev ne izpolnjuje, bi ta zmoto popravil in predložil drug dokaz.

5. Tožnik je predložil obrazec za uskladitev podatkov pri pristojni službi prvostopenjskega organa za javna pooblastila. Bil je prepričan, da je zaposlitev na podlagi dopolnilnega dela za družbo A., d. o. o., ustrezna pravna podlaga za stalno in trajno opravljanje poklicnih nalog pooblaščenega inženirja. Nenazadnje je ta dela kontinuirano izvajal od vpisa v imenik prvostopenjskega organa, to je od 2. 10. 1998, in jih še vedno izvaja. Po takrat veljavnih predpisih je dobil soglasje delodajalca, pri katerem je redno zaposlen, tj. B., d. o. o. To soglasje je še vedno v veljavi. Glede na dejstvo, da je s predložitvijo obrazca izpolnil svojo dolžnost in predložil dokazila, je najmanj, kar bi lahko pričakoval, opozorilo, da v delu izvajanja poklicnih nalog ne izpolnjuje pogoja, oz. posredovanje pisne zahteve za dopolnitev. Ko je dobil odločbo, je bil presenečen, saj česa takega ni pričakoval. Dodaja še, da mu je bila odločba izročena brez podpisa.

6. Tožnik predlaga, da se izpodbijana odločba v celoti odpravi. Vzpostavi naj se prejšnje stanje in toženki naloži, da omogoči zaslišanje stranke in možnost predložitve spremenjenega dokaza.

7. Toženka na tožbo ni odgovorila, poslala pa je upravne spise zadeve.

8. Tožba je utemeljena.

9. V zadevi je spor glede pravilnosti in zakonitosti izpodbijane odločbe, s katero je prvostopenjski organ odločil, da se v imeniku pooblaščenih inženirjev pri tožniku vpiše status mirovanja poklicnega naziva pooblaščeni inženir ter da je tožnik prvostopenjskemu organu dolžan vrniti žig pooblaščenega inženirja.

10. Tožnik v tožbi najprej zatrjuje, da prvostopenjski organ ni imel podlage za odločanje v skrajšanem ugotovitvenem postopku ter da bi moral biti v postopku zaslišan.

11. Iz prvega in tretjega odstavka 9. člena ZUP izhaja temeljno načelo upravnih postopkov, skladno s katerim je treba dati stranki, preden se izda odločba, možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (zaslišanje stranke), organ pa svoje odločbe ne sme opreti na dejstva, glede katerih vsem strankam ni bila dana možnost, da se o njih izjavijo, razen v primerih, določenih z zakonom. Organ lahko po skrajšanem ugotovitvenem postopku, v katerem ni potrebno zaslišati stranke, odloči o zadevi zgolj v primerih iz prvega odstavka 144. člena ZUP, v vseh ostalih primerih pa je potrebna izvedba posebnega ugotovitvenega postopka, na način, opredeljen v 145. in 146. členu ZUP.

12. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ v predmetni zadevi odločil na podlagi „listin v zadevi“, pri čemer je mogoče razumeti, da so to zgolj listine, ki jih je predložil tožnik. Iz izpodbijane odločbe obenem ne izhaja, da bi organ v postopku tožnika zaslišal ali da bi mu pred izdajo odločbe na kak drug način dal možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo. Iz navedenega je mogoče zaključiti (kljub temu, da to v izpodbijani odločbi ni izrecno navedeno), da je organ v predmetni zadevi odločil po skrajšanem ugotovitvenem postopku, in sicer na podlagi 1. točke prvega odstavka 144. člena ZUP. Ta določa, da lahko organ po skrajšanem postopku takoj odloči o zadevi, če se da dejansko stanje v celoti ugotoviti na podlagi dejstev in dokazov, ki jih je navedla oziroma predložila stranka v svoji zahtevi, ali na podlagi splošno znanih dejstev oziroma dejstev, ki so organu znana. Odločanje po skrajšanem postopku je na navedeni podlagi dopustno zgolj, če so dejstva _prima facie_ (že na prvi pogled) očitno nesporna oziroma so navedbe stranke skladne s podatki organa1. 13. Takšne okoliščine, ki bi utemeljevale odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku, po presoji sodišča v predmetni zadevi niso bile podane.

14. V 55. členu ZAID (pridobljene pravice po ZGO-1), ki se nahaja v Devetem poglavju tega zakona Prehodne in končne določbe, je predpisano, da se šteje, da posameznik, ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v IZS ali ZAPS s pooblastilom za odgovorno projektiranje v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega arhitekta in inženirja s tistega strokovnega področja, za katerega ima opravljen strokovni izpit; šteje se, da posameznik ki je z dnem začetka uporabe tega zakona vpisan v imenik ZAPS z licenco A ali KA v skladu z ZGO-1, izpolnjuje pogoje za pooblaščenega prostorskega načrtovalca po tem zakonu (prvi odstavek). Posamezniku iz prejšnjega odstavka IZS oziroma ZAPS vpiše v imenik pooblaščenih arhitektov in inženirjev poklicni naziv po tem zakonu s področja, za katerega je opravil poklicni izpit. Če gre za pooblaščenega arhitekta, ki nima pridobljene licence A v skladu z ZGO-1, se v imenik pooblaščenih arhitektov vpiše omejeno pooblastilo ''pooblaščeni arhitekt brez pooblastila za vodenje izdelave občinskih podrobnih prostorskih načrtov''. Posameznik mora najkasneje v šestih mesecih po začetku uporabe tega zakona predložiti dokazilo o načinu opravljanja poklicnih nalog iz tretjega odstavka 5. člena tega zakona in dokazilo o sklenjenem zavarovanju odgovornosti za škodo iz 15. člena tega zakona. Če v tem roku dokazil ne predloži, mu zbornica po uradni dolžnosti izda odločbo o mirovanju in vpiše mirovanje v imenik (drugi odstavek).

15. V 5. členu ZAID določa način opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev. Tako je v prvem odstavku določeno, da pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu opravljajo neodvisno; v drugem odstavku, da morajo pooblaščeni arhitekti in inženirji poklicne naloge po tem zakonu dejansko opravljati in biti osebno prisotni pri vseh poklicnih nalogah, ki jih izvajajo; v tretjem odstavku pa, da lahko pooblaščeni arhitekti in inženirji svoje poklicne naloge opravljajo _stalno in trajno_ na enega ali več naslednjih načinov: - kot samostojni podjetnik posameznik ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, - na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, - na podlagi drugega pravnega razmerja o opravljanju dela za družbo, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah tega zakona, če je pooblaščeni arhitekt ali inženir družbenik. V 15. členu pa ZAID postavlja zahteve, ki se nanašajo na zavarovanje odgovornosti za škodo.

16. Kot izhaja iz izpodbijane odločbe, je tožnik z namenom izpolnitve obveznosti po 55. členu ZAID prvostopenjskemu organu (med drugim) posredoval izpolnjen obrazec. Pri slednjem gre za obrazec, ki ga je pripravil prvostopenjski organ, kar izhaja tako iz obrazca, ki nosi glavo in nogo prvostopenjskega organa, kot tudi iz izpodbijane odločbe, v kateri je ta opredeljen kot „obrazec za uskladitev podatkov“. Na njem mora vlagatelj obkrožiti enega izmed načinov opravljanja poklicnih nalog, poleg tega pa so na obrazcu predvidena zgolj polja za vpis imena in priimka, datuma rojstva in identifikacijske številke vlagatelja, polje za vpis datuma ter polje za podpis. Rubrike ali polja, v katerem bi vlagatelj dodatno zatrjeval, pojasnjeval ali utemeljeval stalnost in trajnost opravljanja poklicnih nalog, obrazec ne vsebuje. Tožnik je na predloženem obrazcu izjavil, da poklicne naloge opravlja na podlagi delovnega razmerja v gospodarskem subjektu, ki izpolnjuje pogoje za opravljanje arhitekturne in inženirske dejavnosti po določbah ZAID. Navedena izjava predstavlja vsebino tretje alineje tretjega odstavka 5. člena ZAID, ki se nanaša na enega izmed načinov „stalnega in trajnega“ opravljanja poklicnih nalog pooblaščenih arhitektov in inženirjev, zato je po presoji sodišča tožnik s podajo te izjave (ob upoštevanju predstavljene vsebine obrazca) izjavil tudi, da svoje poklicne naloge opravlja v skladu z navedeno zakonsko določbo, tj. stalno in trajno.

17. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da je prvostopenjski organ na podlagi obrazca M1 (Potrdilo o prijavi), ki ga je k svoji vlogi ravno tako priložil tožnik, ugotovil nasprotno. Prvostopenjski organ je namreč ugotovil, da iz navedenega obrazca izhaja, da tožnik svojih poklicnih nalog ne opravlja stalno in trajno, saj jih opravlja zgolj v obliki dopolnilnega dela (v trajanju 2 uri tedensko).

18. Iz navedenega po presoji sodišča izhaja, da v predmetni zadevi dejstva nedvomno niso _prima facie_ (že na prvi pogled) očitno nesporna. Ravno nasprotno – po presoji sodišča je v zadevi že na prvi pogled očitno, da glede odločilnega dejstva (tožnikovega stalnega in trajnega opravljanja poklicnih nalog) obstoji neskladje med tožnikovo izjavo (na obrazcu za uskladitev podatkov) in ugotovitvami upravnega organa – tožnik je namreč s predložitvijo izpolnjenega obrazca (kot že navedeno) po presoji sodišča izjavil, da inženirski poklic opravlja trajno in stalno, upravni organ pa je ugotovil nasprotno. Ob tem iz izpodbijane odločbe hkrati izhaja tudi ugotovitev upravnega organa, da je predlagatelj za polni delovni čas zaposlen v nekem drugem pravnem subjektu, kjer delo opravlja stalno in trajno, kjer pa ne opravlja inženirskih storitev. Navedeno dejstvo iz predloženih listin ne izhaja, ravno tako pa po presoji sodišča nanj ni mogoče sklepati na podlagi okoliščine, da je tožnik predložil zgolj en obrazec M-1, kot to prvostopenjski organ navaja v izpodbijani odločbi. Vse navedeno posledično narekuje ugotovitev, da v predmetni upravni zadevi ni mogoče odločiti po skrajšanem upravnem postopku, pač pa po rednem ugotovitvenem postopku, v katerem mora biti tožniku zagotovljena možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločbo (9. člen ZUP).

19. S tem, ko tožniku v postopku pred prvostopenjskim organom ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, pomembnih za izdajo izpodbijane odločbe, čeprav pogoji za odločanje po skrajšanem ugotovitvenem postopku niso bili izpolnjeni, je prvostopenjski organ storil bistveno kršitev določb postopka (2. točka prvega odstavka in tretji odstavek 27. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 v zvezi s 3. točko drugega odstavka 237. člena ZUP). Sodišče je zato tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo vrnilo prvostopenjskemu organu, da v ponovljenem postopku ponovno odloči o zadevi, pri čemer je vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (četrti odstavek 64. člena ZUS-1).

20. Ker so že ugotovljene kršitve narekovale odpravo izpodbijane odločbe, se sodišče do ostalih tožbenih navedb tožnika ni opredeljevalo.

21. Sodišče je v zadevi odločilo brez glavne obravnave na podlagi prve alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je potrebno zaradi ugotovljenih bistvenih kršitev pravil postopka tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpraviti, v upravnem sporu pa tudi ni sodeloval stranski udeleženec z nasprotnim interesom.

1 Prim. Kovač, p.: 144. člen, v: Kovač, P., in Kerševan, E. (ur.): Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), 2. knjiga, Javno podjetje Uradni list RS in PF Univerze v Ljubljani, Ljubljana 2020, str. 117.