Jedro

Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks.

Proti sklepu se pritožuje prvotožnica, ki zavrača ugotovitev provostopnega sodišča, da se ni odzvala pozivu sodišča po predložitvi dokazov o svojem finančnem stanju. Zatrjuje in dokazuje, da je v zakonitem roku 21.9.1999 priporočeno poslala Upravnemu sodišču v Ljubljani, kjer je vložena tožba, priložen dopis o dopolnitvi z dvema potrdiloma in sicer potrdilo banke o zadnjih prejemkih na žiro računu v maju 1999 in poleg že prej predloženega potrdila o premoženjskem stanju še potrdilo o višini katastrskega dohodka. Sodišče v svojem dopisu ni navedlo, katera dodatna dokazila naj bi bila še potrebna, pritožnica pa je tudi šele pred nekaj dnevi prejela odločbo o dohodnini in je torej iz tega razloga prej predložiti ni mogla. Najbolj relevantno pa je dejstvo, da je prvotožnica letos praktično brez dohodkov, kar je bilo že v poslanem dopisu Helsinškega monitorja Slovenije izrecno poudarjeno. Načelno sicer meni, da je irelevantno, kakšne dohodke prejema njen mož, je pa iz potrdila njegovega delodajalca razvidno, da prejema 120.000,00 SIT, s čimer preživlja svojo tričlansko družino, tudi tožnico. Od njega ni mogoče zahtevati plačila sodne takse za spor zaradi ravnanja tožene stranke brez krivde prvotožeče stranke v času, ko je delovala v funkciji zakonite predstavnice mednarodne, nevladne organizacije za človekove pravice ter deložirane družine K. Smiselno predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa.

Pritožba je utemeljena.

Odločitev prvostopnega sodišča, ki je predlog prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo iz razloga, ker prvotožnica kljub pozivu sodišča ni predložila nobenih dokazov (razen potrdila o višini katastrskega dohodka), da bi tako dokazala svoje zatrjevano šibko premoženjsko stanje (člen 169 v zvezi s členom 168 ZPP/99), je načelno pravilna. V času odločanja o predlogu prvotožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks, je prvostopno sodišče, razen z navedbami prvotožnice glede njenega šibkega premoženjskega stanja, razpolagalo le s tožničinim potrdilom o višini katastrskega dohodka za leto 1998. To dejstvo potrjuje tudi sama pritožnica v pritožbi, ko navede, da je po pozivu sodišča Upravnemu sodišču v Ljubljani poslala dopis ter dokazila o svojem premoženjskem stanju ter premoženjskem stanju svojega moža. Glede na to pa, da sta tožeči stranki svojo tožbo po plačilu odškodnine, skupaj s predlogom po oprostitvi plačila sodnih taks, vložili pri Okrožnem sodišču v Ljubljani kot stvarno pristojnem sodišču, katero je prvotožnici tudi poslalo dopis z dne 17.9.1999 po predložitvi dokazil, je prvotožnica torej svojo vlogo skupaj z dokazili poslala nepristojnemu sodišču. Da je bila vloga skupaj s potrdili poslana Upravnemu sodišču v Ljubljani, pa izhaja tudi iz fotokopije vloge, naslovljene na Upravno sodišče v Ljubljani, ki jo pritožnica skupaj z dokazili prilaga pritožbi ter iz potrdila tega sodišča o oddaji pošiljke z dne 21.9.1999. Ker je po presoji pritožbenega sodišča mogoče vložitev tožničine vloge (skupaj z dokazili) pri nepristojnem Upravnem sodišču v Ljubljani pripisati očitni pomoti vložnice, pritožbeno sodišče ob smiselni uporabi 5. odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju besedila ZPP) šteje, da je bila vloga (skupaj z dokazili) pravočasno vložena pri pristojnem Okrožnem sodišču v Ljubljani.

Zaradi presoje sicer nepristojnemu sodišču poslanih dokazil, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrača prvostopnemu sodišču v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). V novem postopku naj torej prvostopno sodišče na podlagi predloženih dokazil tožnice presodi utemeljenost njenega predloga o oprostitvi plačila sodnih taks. V kolikor pa bi morebiti menilo, da še vedno ne razpolaga z vsemi tistimi potrdili, za katera ZPP v 168. členu in Zakon o sodnih taksah v 13. členu določata, da jih je potrebno priložiti predlogu, mora tožnico (za razliko od lastnega dopisa z dne 17.9.1999) določno pozvati, katero dokazilo naj še predloži. Nato pa naj o tožničinem predlogu o oprostitvi plačila sodnih taks ponovno odloči v skladu z določili 168. člena ZPP.