Jedro

Delavcu se lahko izreče najstrožji disciplinski ukrep, če mu je bil predhodno že dvakrat izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja, katerega izvršitev je bila pogojno odložena, pa je kljub temu ponovno storil dve hujši kršitvi delovnih obveznosti po 1. odstavku 45. člena ZDDO.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo zahtevke tožeče stranke da se razveljavita odločbi načelnika UNZ A.B. z dne ....1996 in disciplinske komisije Vlade Republike Slovenije z dne ....1996, da je tožena stranka dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo ter ji izplačati celotne neizplačane plače, kot če bi delala in sicer za mesec marec v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.4. dalje, za mesec april v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.5. dalje, za mesec maj v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.6. dalje, za mesec junij v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.7. dalje, za mesec julij v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.8. dalje, za mesec avgust v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.9. dalje, za mesec september v višini 45.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.10. dalje, za mesec oktober v višini 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.11. dalje, za mesec november v višini 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.12. dalje, za mesec december v višini 90.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 18.1. dalje ter da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka, vse v roku 15 dni pod izvršbo. Sodišče je zahtevek tožnika zavrnilo zato, ker je ugotovilo, da tožena stranka zakonito izvedla disciplinski postopek in ugotovila kršitve delovnih obveznosti, zaradi katerih je lahko izrekla tožniku disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja.

Zoper navedeno sodbo se pritožuje tožnik iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba povdarja, da je sodišče dne 5.3.1997 opravilo glavno obravnavo kljub temu, da je pooblaščenec tožnika z dopisom z dne 3.3.1997 obvestil naslovno sodišče, da je šele tega dne zvedel za obravnavo dne 5.3.1997, s čimer je bil podan opravičen razlog za preložitev naroka. Na tej obravnavi je sodišče zaslišalo pričo F. Z., ki je najpomembnejša priča v tej zadevi, brez prisotnosti tožnika, s čimer je bila kršena tožnikova pravica neposredno postavljati vprašanja tej priči. Kljub temu, da je tožnik predlagal ponovno zaslišanje te priče, pa sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu. Že iz samo tega razloga bi pritožbeno sodišče moralo razveljaviti izpodbijano sodbo in vrniti zadevo v novo sojenje. Ponovno zaslišanje te priče je potrebno zato, da se potrdijo navedbe tožnika, da je dne 26.3.1996 ravnal povsem pravilno in spustil voznika xy. brez denarne kazni naprej. Tožnik na zaslišanju ni ničesar izpovedal o kršitvah, ki so navedene v 2. tč. izpodbijane odločbe z dne ....1996, temveč se je sodišče ukvarjalo le s kršitvijo navedeno v 1. tč. omenjene odločbe. Zato bi bilo potrebno v tej smeri ponovno zaslišati tožnika in oba policista, ki sta bila z njim 26.3.1996 v patrulji, to sta xy in xy pa tudi glede očitane kršitve v 3. tč. omenjene odločbe. Zaslišati pa bi moralo tudi pričo xy, ki je pregledal tahograf. Pritožba očita sodišču tudi napačen pravni pouk za pritožbo 8 dni, namesto zakonsko predpisanih 15 dni. Iz navedenega izhaja, da dejansko stanje ni bilo popolno ugotovljeno oz. je napačno ugotovljeno, hkrati pa je podana bistvena kršitev pravil postopka, ker tožniku ni bilo omogočeno, da bi v njem aktivno sodeloval. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe. Poudarja, da je bilo dejansko stanje v disciplinskem postopku in pred sodiščem pravilno ugotovljeno in dokazano, da je tožnik storil očitane kršitve delovnih obveznosti.

Dokaz z zaslišanjem strank pa je glede na določbo 2. odst. 265. čl. ZPP dopusten takrat, kadar ni drugih dokazov ali kadar po izvedenih drugih dokazih sodišče spozna da je to potrebno za ugotovitev pomembnih dejstev. Sodišče je tožnika zaslišalo in ni bil z ničemer prikrajšan, če mu sodišče med zaslišanjem ni zastavljalo vprašanj glede vseh kršitev delovnih obveznosti. Sicer pa je tožnik sam izpovedal, da se v celoti sklicuje na že dano izjavo v disciplinskem postopku. Poleg tega pa je potrebno poudariti, da je tožnikov pooblaščenec ves čas sodeloval tudi pri zaslišanju tožnika v disciplinskem postopku in je imel zato možnost zastavljanja vprašanj.

Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene procedualne napake v navedeni smeri in je dovolj popolno razjasnjeno dejansko stanje ter sprejelo pravilno dokazno oceno ter na podlagi te pravilno odločilo.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabilo materialno pravo in pri tem tudi ni storilo nobene bistvene kršitve določb postopka po 2. odstavku 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ št. 4/77 - 27/90), na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti ter zato soglaša z izpodbijano sodbo in njenimi razlogi. V zvezi s pritožbenimi trditvami tožnika pa pritožbeno sodišče navaja: Pritožbena trditev, da je sodišče prve stopnje storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka, ko ni omogočilo tožniku, da bi bil navzoč na zaslišanju priče F. Z., ni utemeljena. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil tožnik dne 5.2.1997 seznanjen, da bo na naslednji obravnavi dne 28.2.1997 zaslišana navedena priča. Na zahtevo tožnikovega prejšnjega pooblaščenca pa je sodišče obravnavo preložilo na 5.3.1997 in tožnika o tem obvestilo. Tožnik na to obravnavo ni pristopil, čeprav jo sodišče ni preklicalo, o čemer je bil obveščen tudi njegov novi pooblaščenec. Na njegovo zahtevo mu je sodišče zapisnik o glavni obravnavi vročilo dne 10.3.1997. Kljub navedenemu je tožnikov pooblaščenec na obravnavi dne 9.4.1997 izjavil, da ne razpolaga s tem zapisnikom. Tožnik in njegov pooblaščenec sta imela 30 dni časa, da bi se izjasnila glede izpovedi priče xy, vendar tega nista storila, na glavni obravnavi 5.3.1997 pa sta predlagala le zaslišanje xy, vendar je sodišče ta predlog zavrnilo. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov v disciplinskem spisu in po izvedenem dokaznem postopku, v katerem je zaslišalo prej navedeno pričo in xy ter xy prepričljivo preverilo ugotovitve disciplinskih organov tožene stranke in zakonitost vodenja disciplinskega postopka zoper tožnika ter odgovornost tožnika za storjene kršitve delovnih obveznosti. Vse očitane kršitve delovnih obveznosti so bile tožniku dokazane na podlagi listin in skladnih izpovedi prič - sodelavcev, ki so svojo izpoved dali pod prisego. Zaradi navedenega pritožbeno sodišče ugotavlja, da predlagano ponovno zaslišanje teh prič ne more spremeniti ugotovljenega dejanskega stanja glede kršitev delovnih obveznosti po 1. in 2. točki I. odstavka 45. člena Zakona o delavcih v državnih organih, za katere pa se izreče ukrep prenehanje delovnega razmerja. Tožniku sta bila pred tem izrečena kar dvakrat disciplinska ukrepa prenehanje delovnega razmerja, katerih izvršitev je bila pogojno odložena, vendar na tožnika to ni delovalo vzgojno tako, da ne bi več kršil delovnih obveznosti, temveč prav nasprotno. Zato je tožena stranka, po zaključku pritožbenega sodišča, tožniku lahko izrekla najstrožji disciplinski ukrep. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno zavrnilo tožnikov zahtevek, da se kot nezakoniti razveljavita izpodbijani odločbi disciplinskih organov tožene stranke z dne ....1996 in .....1997 in da se mu priznajo pravice iz delovnega razmerja od prenehanja delovnega razmerja dalje.

Ugovor tožnika, da je sodišče v izpodbijani sodbi dalo napačen pravni pouk 8 dni namesto 15 dni, je neutemeljen. Po določbi 4. odstavka 14. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS, Ur.l. RS št. 19/94) je rok za pritožbo 8 dni.

Na podlagi vsega navedenega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.