Jedro

Ne gre za spremembo tožbe, če med pravdnima strankama ni sporno, kje se je zgodila zatrjevano motitveno dejanje in za kateri del zemljišča gre. To izhaja tudi iz fotografij in med strankama ni sporno. Poprava številke parcele v takem primeru ne pomeni spremembe tožbe, ampak le popravek tožbe.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

II. Stroški pritožbenega postopka so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo, s katero je tožeča stranka zatrjevala motenje posesti, košnje trave na svojem zemljišču, skoraj do žive meje toženca, ki je že nekaj let posejana na zemljišču ob parcelni meji in vzporedna s parcelno mejo. Sodišče je menilo, da je tožeča stranka tožbo spremenila in sicer z vlogo na naroku ter s tem motila 30-dnevni prekluzivni rok.

2. Proti temu sklepu vlaga pritožbo tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Tožeča stranka je bolj natančno določila mesto motenja. Zgodila se je napaka pri zapisu in navedbi parcelne številke, kar je očitna pisna napaka. Tožnik ni nikoli trdil, da naj bi do motenja prišlo na parc. št. 406/6. Res pa je navajal, da je prišlo do motenja na zemljišču, ki ga je vedno imel v posesti tožnik. Katero zemljišče je imel v poseseti je stvar dokazovanja. Tožnik je trdil „do cipres“ oziroma „skoraj do cipres“ in to ni sprememba tožbe. Tožnik je le natančneje opredelil kraj motenja posesti. Zahteval je enako sodno varstvo kot ga je v tožbi in sicer odstranitev cipres z mesta, kamor jih je toženec presadil v dneh od 9. do 15. 4. 2015 oziroma neposredno ob meji parc. št. 406/6 in 405/12. Kraj motenja je med strankama nesporen, kot tudi izrecno ugotovi sodišče v točki 7 obrazložitve. Takšna je tudi sodna praksa višjega sodišča, npr. sklep I Cp 414/2015, I Cp 2710/2015. Sprememba parc. št. ni sprememba tožbe, ampak je bolj točna opredelitev zahtevka.

3. Na vročeno pritožbo tožena stranka ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je pravilno povzelo v izpodbijanem sklepu, kako je potekalo dogajanje v spisu glede tožbenega zahtevka. Pravilno je tudi ugotovilo, da med pravdnima strankama ni sporno, da je tožeča stranka lastnik parc. št. 406/6 k. o. X, tožena stranka pa parc. št. 405/12 k. o. X in da je do motilnega dejanja prišlo 8. 4. 2015 in 9. 4. 2015. Niso sporna dejstva o tem, da je tožena stranka na spornem območju postavila dva železna količka in začela prestavljati in prestavila 16 cipres. Ni sporna lokacija v naravi, na kateri je tožena stranka postavila sporni količek in posadila 16 cipres in da je tožena stranka imela pred zatrjevanim motilnim dejanjem že nekaj let na svojem zemljišču posajeno živo mejo iz cipres.

6. Tožeča stranka ves čas trdi, da je posest izvrševala vse do cipres (pred prestavitvijo, pa skoraj do njih), v tožbenem zahtevku je tožnik tožil med drugim na vzpostavitev prejšnjega stanja tako, da toženec odstrani z zemljišča (v posesti tožnika neposredno ob meji parc. št. 406/6 in 504/12) in tožniku omogoči neovirano uporabo in posest tega zemljišča, železni količek in 16 cipres. Nato je v pripravljalnem spisu popravil tožbo in navajal, da gre za pisno napako ter številko „504/12“ popravil na „405/12“. Na poziv sodišča pa je na naroku popravil zahtevek tako, da je toženec presadil ciprese na zemljišče parc. št. 405/12 v posesti neposredno ob meji s parc. št. 406/6, vse k. o. X. V preostalem delu je ostal zahtevek nespremenjen. Sodišče pa to šteje za spremembo tožbe in tožbo zavrže kot prepozno. Sodišče prve stopnje oceni, da je tožeča stranka na naroku tožbo spremenila tako, da je zatrjevala, da je do motenja posesti prišlo na parc. št. 405/12 in da je sedaj tožeča stranka izpustila besedo in številko „in 405/12“. Sodišče šteje, da je tožeča stranka ves čas zatrjevala, da je do motilnega dejanja prišlo na parc. št. 406/6 k. o. X in da sedaj tudi zahteva sodno varstvo na tej parceli; oziroma, da je dne 10. 3. 2016 tožeča stranka zahtevala sodno varstvo na drugi nepremičnini in sicer na parc. št. 405/12 in da gre za spremembo istovetnosti zahtevka. Na to pa sodišče v točki 11 izpodbijanega sklepa (na kar opozarja tudi pritožba) ugotovi, da lokacija zatrjevanega motilnega ravnanja v naravi med pravdnima strankama ni sporna, da glede na trditve tožeče stranke v tožbi in iz fotografij iz spisa izhaja, da se vse ves čas vrši na parc. št. 405/12 k. o. X. Vendar sodišče meni, da, ko je tožeča stranka v tožbeni predlog parc. št. 405/12 v četrto vrstico za besedo „zemljišče“ in izpustila to številko parcelne številke, na koncu iste vrste tožbenega predloga, ne more pomeniti, da je le natančneje opredelila tožbeni zahtevek. Zato šteje, da je šlo za spremembo tožbe. Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da pri motenju posesti ne gre za vprašanje lastnine parcel, na katerih se zatrjuje motilno dejanje in posest. Ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da med pravdnima strankama ni spora o lokaciji zatrjevanega motilnega ravnanja v naravi in tudi da je obema jasno, kje se je to dogajalo glede na fotografije v spisu, sama oznaka oziroma številka parcele, na kateri se je to dogajalo, ni bistveni element zakonskega dejanskega stanu iz določbe 33. člena SPZ. Sodna praksa je tudi na stališču, da ne gre za spremembo tožbe, da se prvotno zatrjevano dejansko stanje spremeni, dopolni ali popravi v takšnem obsegu, da se s tem tožbeni zahtevek ne spremeni. S takšnim primerom imamo opravka tudi v obravnavani zadevi, saj je tožeča stranka dvakrat popravila tožbo glede oznake številke parcele in nazadnje to specificiral na zadnjem naroku. Tožnik torej popravlja oznako parcele, ostaja pa isti opis motitvenega dejanja (prestavitev železnega količka in žive meje iz 16-cipres). Če bo sodišče pri sojenju ugotovilo, da posest zemljišča v naravi, ki med strankama ni sporno in tudi izhaja iz fotografij, ni ustrezna glede na označene parcele, lahko opisno odloči o tožbenem zahtevku, če bodo podani ostali pogoj. V preostalem delu pa tožbeni zahtevek zavrne. Takšna je sodna praksa npr. v zadevi VSL, I Cp 182/2015. Tudi v tej zadevi je sodišče ugotovilo, da ne gre za spremembo tožbe, da lokacija (kot jo je tožnik opredelil v tožbi) med pravdnima strankama dejansko ni sporna. Zato so korekcije oziroma poprava tožbe v številkah, le poprava tožbe in ne njena sprememba. Pritožbeno sodišče še opozarja, da je tožeča stranka že v tožbi zapisala, da na kraju dejanja mejnikov ni, meja je bila sicer že sodno urejena, vendar mejnikov ni (list. št. 2).

7. Ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo (kar je v tem primeru določba 184. člena ZPP), je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje (365. člen ZPP). Sodišče prve stopnje naj prične zadevo obravnavati meritorno. Pritožbeni stroški pa so nadaljnji pravdni stroški (165. člen ZPP).