Jedro

Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Dopolnitev pritožbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo ugovor dolžnika (I. točka izreka). Dolžniku je naložilo, da je dolžan v roku 8 dni povrniti upniku 114,23 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je podlaga za dovolitev izvršbe sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 z dne 6. 5. 2009, v katerem je bilo odločeno o obstoju upnikove terjatve. Upnikov predlog za izvršbo je sestavni del sklepa o izvršbi, zato ima vse sestavine, določene v 44. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). Izrek sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2017 je jasen, da je sodišče dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika. Izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve. Ta je obvezna le v primeru zavrnitve predloga za izvršbo (peti odstavek 44. člena ZIZ). Iz izpodbijanega sklepa o izvršbi s predlogom je razvidna višina terjatve, datum zapadlosti ter podlaga, to je izvršilni naslov, na podlagi katerega je dovoljena izvršba. Sodišče je v skladu s prvim odstavkom 17. člena ZIZ vezano na izvršilni naslov in se ne more spuščati v pravilnost postopka pred sodiščem, ki je izdalo izvršilni naslov, v tem primeru Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL. Vezano je dokler ni izvršilni naslov spremenjen, odpravljen ali razveljavljen z izrednimi pravnimi sredstvi. Tega dolžnik ni zatrjeval. Dokler obveznost obstaja, se sodišče v izvršilnem postopku ne ukvarja z dejstvi, ki bi morda privedla do drugačne sodbe. Dolžnik mora, kolikor želi izpodbijati veljavnost izvršilnega naslova, doseči razveljavitev tega v postopku, kjer je bil izdan.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ. V pritožbi navaja, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki ga je izdalo Okrajno sodišče v Ljubljani VL 56616/2009 z dne 6. 5. 2009 in na katerega se opira upnikov predlog za izvršbo, ni izvršilni naslov, saj sodišče ni odločilo o obstoju upnikove terjatve, temveč samo o dovolitvi izvršbe za izterjavo denarne terjatve. Posledično pomeni, da je pravni temelj za izvršbo neobstoječ. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ne more biti pravnomočen in izvršljiv, saj ga Okrajno sodišče v Ljubljani - COVL ni vročalo na dolžnikov pravilni naslov stalnega prebivališča in za vročanje ..., temveč na nekdanji naslov ... ter dolžniku ni mogel biti vročen s fikcijo 24. 5. 2009 in v posledici ni mogel postati pravnomočen ter izvršljiv. Obrazložitev z ugovorom napadenega sklepa je tako hudo pomanjkljiva, da se ne da preizkusiti, obremenjen je z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Po ustaljeni ustavosodni praksi, ki jo je Ustavno sodišče večkrat pojasnilo v odločbah, je obrazložena sodna odločba bistveni del poštenega postopka. Sodiščem nalaga obveznost, da navedejo razloge za odločitev 6. člen EKČP in jo v odločitvah poudarja Evropsko sodišče za človekove pravice. Obseg te obveznosti je odvisen od narave odločitve in okoliščin posameznega primera. Okrajno sodišče v Celju je tisto, ki je pristojno za odločanje ne glede na drugi odstavek 42. člena ZIZ v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi. Prvostopno sodišče bi ob dejstvu, da se izvršilni spis VL 56616/2009 nahaja pri tem sodišču in da je pristojno za odločanje v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi ter da je dolžnik v ugovoru navedel pravnorelevantna dejstva ter zanje priložil ustrezna listinska dokazila, samo ex officio razveljavilo potrdilo Okrajnega sodišča v Ljubljani o pravnomočnosti in izvršljivosti, saj je več kot na prvi pogled očitno, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine ni mogel biti pravilno vročen 24. 5. 2009. 3. Dolžnik v dopolnitvi pritožbe navaja, da je Okrajno sodišče v Celju s sklepom VL 56616/2009 z dne 12. 3. 2018 ugodilo predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani ter ga razveljavilo. Posledično pomeni, da upnik ne razpolaga z izvršljivim naslovom zoper dolžnika.

4. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščeni odvetniški družbi s pozivom, odgovora ni vložil. 5. Pritožba ni utemeljena, dopolnitev pritožbe je prepozna.

O pritožbi:

6. Dolžnik pretežno ponavlja ugovorne trditve. Nanje je popolno in pravilno odgovorilo sodišče prve stopnje. Sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 56616/2009 z dne 6. 5. 2009 je vseboval v prvem odstavku naložitveni del, da dolžnik v roku 8 dni po vročitvi sklepa poravna upniku v predlogu navedeno terjatev. Ta predstavlja plačilni nalog po določbah 29. poglavja ZPP. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je bilo z njim odločeno o obstoju upnikove terjatve in predstavlja sodno odločbo (7. in 8. točka obrazložitve).

7. Ne držijo očitki neobrazloženosti sklepa o izvršbi. Že dolžnik se sklicuje na odločbe Evropskega sodišča za človekove pravice, po katerih je obseg obveznosti obrazložitve sodne odločbe odvisen od narave odločitve in okoliščin posameznega primera. Popolna obrazložitev terjatve je dana v pravdnem postopku. V izvršilnem postopku, ki lahko sledi pravdnemu postopku, ponovna podrobna obrazložitev terjatve ni potrebna. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da je upnikov predlog za izvršbo sestavni del sklepa o izvršbi in ima vse sestavine, določene v 44. členu ZIZ, da je izrek sklepa o izvršbi z dne 26. 4. 2017 jasen, da je dovolilo predlagano izvršbo po predlogu upnika, da izrek zavrnilnega dela ne obsega, prav tako ne obrazložitve, da je ta obvezna le v primeru zavrnitve predloga za izvršbo po petem odstavku 44. člena ZIZ in da je iz sklepa o izvršbi s predlogom razvidna višina terjatve, datum zapadlosti ter podlaga, to je izvršilni naslov, na podlagi katerega je dovoljena izvršba (9. točka obrazložitve).

8. Po tretjem odstavku 40.c člena ZIZ je res v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine po ugotovitvi pravnomočnosti sklepa o izvršbi za vodenje in odločanje v izvršilnem postopku na prvi stopnji krajevno pristojno tisto sodišče, ki je krajevno pristojno za odločanje glede na dovoljena sredstva izvršbe in da je to sodišče pristojno tudi za odločanje [...] ne glede na drugi odstavek 42.c člena tega zakona v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti oziroma izvršljivosti sklepa o izvršbi. To pomeni, da je v tem primeru izvršilno Okrajno sodišče v Celju hkrati pristojno še za odločanje v postopku razveljavitve potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani - COVL. Vendar Okrajno sodišče v Celju v zadevi dovolitve izvršbe I 348/2017 po seznanjenosti z ugovornimi trditvami dolžnika o nepravilnem vročanju sklepa o izvršbi ni bilo dolžno čakati na odločitev o razveljavitvi potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti v drugi zadevi VL 56616/2009, saj v skladu s šestim odstavkom 9. člena ZIZ ugovor ne zadrži postopka. Dolžnik tudi ni predlagal odloga izvršbe. V trenutku izdaje sklepa o izvršbi I 348/2017 je bil izvršilni naslov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine VL 56616/2009 še pravnomočen in nanj je bilo izvršilno sodišče vezano po načelu stroge formalne legalitete. Na trenutek izdaje izpodbijanega sklepa o ugovoru pa se vežejo meje pravnomočnosti. Zato sodišču prve stopnje ni mogoče ničesar očitati. Kasneje nastala dejstva se lahko presojajo v okviru ugovora o izteku roka po 56. členu ZIZ ali po uradni dolžnosti v skladu 76. členom ZIZ.

9. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O dopolnitvi pritožbe:

10. Izpodbijani sklep je bil dolžniku vročen 26. 1. 2018. Pritožbeni rok, določen v njem in v tretjem odstavku 9. člena ZIZ, znaša 8 dni od vročitve. Dolžnik je vložil dopolnitev pritožbe 19. 3. 2018, kar je prepozno. Sodišče druge stopnje jo je zavrglo (352. člen ZPP v zvezi s 1. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).