Jedro

Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo pod 1. točko izreka naložilo toženi stranki v plačilo tožeči stranki 95,30 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.7.2007 do plačila, 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.7.2007 do plačila, 221,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3.7.2007 do plačila in 40,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 10.12.2008 do plačila, ter da ji je dolžna povrniti pravdne stroške v višini 641,50 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Pod 2. točko izreka je višji tožbeni zahtevek za plačilo zneska 579,00 EUR kot neutemeljenega zavrnilo.

Zoper obsodilni del sodbe (1. točka izreka) se je v roku pritožila tožena stranka, kot sama v pritožbi navede, iz razloga zmotne uporabe materialnega prava, dejansko pa tudi iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti kot neutemeljenega zavrne. Navaja, da je tožena stranka na podlagi dopisa z dne 8.4.2002 Občini Zagorje ob Savi naredila vse, kar je glede na svoj položaj iz zakonske pristojnosti dolžna storiti oziroma kar lahko stori. Splošno znano je, da tožena stranka kot lovska družina ne sme postavljati prometne signalizacije, ampak je to dolžan lastnik (republika ali občina). Iz istega dopisa tudi izhaja, da so dne 21.11.2007 ugotovili, da nasprotnega znaka pri Zaloki ni več na svojem mestu. Ker je bil znak leta 2003 postavljen, bi morali delavci pooblaščene družbe za vzdrževanje občinskih cest ta znak zamenjati, če je izginil. Poleg tega se je tožnica vključevala na glavno cesto en kilometer nižje od mesta, kjer je prej znak stal. Torej tudi, če bi navedeni znak v času nezgode stal na mestu, ga tožnica ne bi mogla videti oziroma na njeno vožnjo ni vplival. Zato je neutemeljeno sklicevanje, da je do nesreče prišlo zato, ker tega znaka v času nezgode na obravnavanem odseku ni bilo. Tožeči stranki ne pripada odškodnina za manjvrednost vozila. Izvedenec je namreč le opravil izračun manjvrednosti vozila po formuli, katera pa se priznava le v primerih, ko gre za obsežne poškodbe, pri katerih je bila prizadeta geometrija vozila in vitalni oziroma nosilni deli. Po 132. členu Obligacijskega zakonika (OZ) je škoda opredeljena kot zmanjšanje premoženja oziroma preprečitev povečanja premoženja. V konkretnem primeru pa je nesporno, da je bila škoda sanirana in da je bilo popravilo kvalitetno izvršeno. Glede izgube 20 % bonusa se je sodišče oprlo le na izpovedbo tožeče stranke, prav tako znesek za prevoz v zvezi z odpravljanjem škode ni izkazan z ustreznimi dokazili.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožba z napadom na dokazno oceno sodišča prve stopnje glede izgube 20 % bonusa, zneska za prevoze v zvezi z odpravljanjem škode, da tožena stranka ni dokazala svoje nekrivde za nastanek očitane škode, in s svojimi navedbami, da tožnica z znakom, četudi bi ta na prvotnem mestu stal, ne bi mogla biti seznanjena, dejansko sodbo izpodbija iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Kot je bila tožena stranka pravilno opozorjena že v pisnem odpravku izpodbijane sodbe, se sodba v sporu majhne vrednosti, kar ta pravda nedvoumno je, lahko izpodbija samo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Torej so zgoraj citirane pritožbene navedbe neupoštevne in se pritožbeno sodišče o njih ne opredeljuje.

Da je izvedenec opravil le izračun manjvrednosti vozila po formuli, dejansko pa naj ne bi ugotovil manjvrednosti vozila, je protispisna pritožbena trditev. Izvedenec in cenilec za avtomobilsko stroko M. F. v svojem izvedenskem mnenju z dne 10.11.2008 na 8. strani namreč izrecno ugotovi, da je ocenjena manjvrednost vozila zaradi popravila v višini 221,00 EUR.

Sicer pa pritožbeno sodišče za pravilnega sprejema zaključek sodišča prve stopnje (glej drugi odstavek na 3. strani), da tožena stranka od leta 2002 do obravnavanega škodnega dogodka pri upravljalcu ceste ni preverjala, ali je nevarnosti "divjad na cesti", ki je očitno obstajala, pravilno označena. Od tožene stranke kot upravljalca z loviščem in odgovorne za po divjadi povzročeno škodo je namreč upravičeno pričakovati, da stanje v svojem lovišču kronološko preverja, tudi glede označb "divjad na cesti" in v primeru nepravilnosti (tudi, če je ustrezen znak odstranjen) ukrepa, zlasti da na nepravilnosti opozarja pristojne in urgira za odpravo teh nepravilnosti.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti, pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu (1. odstavek izreka) potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).