Jedro

Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.

Izrek

I. Pritožba zoper sodbo se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožba zoper sklep se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Tožeča stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom odločilo, da se zaradi delnega umika tožbe glede plačila zakonskih zamudnih obresti od 26,13 EUR od 12. 5. 2015 do 1. 6. 2015 sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 66704/2015 z dne 2. 6. 2015 v tem delu prvega odstavka razveljavi in postopek ustavi, 2.) da navedeni sklep o izvršbi ostane v veljavi v prvem odstavku izreka glede plačila 17.033,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 17.007,54 EUR od 12. 5. 2015 dalje in od zneska 26,13 EUR od 2. 6. 2015 dalje in v tretjem odstavku glede izvršilnih stroškov 158,23 EUR.

2. Z izpodbijanim sklepom je odločilo, da se vloga A. A. z dne 16. 8. 2016, naslovljena kot "prošnja" oziroma kot "prošnja za končni obračun vseh stroškov", zavrže. 3. Toženec v pritožbi zoper sodbo navaja, da se na narok ni odzval, ker pisanja sodišča ni prejel. V ... imajo majhno pošto, pošta se dostikrat izgubi, poštarji se menjujejo in pošta zaide na napačen naslov. Pošta je v tem času postala privat, tako da je bilo veliko zmešnjave. Kot sam nima dokazov, da poštar ni vrgel pošiljke v nabiralnik, tudi sodišče nima dokazov, da je to storil. Če bi vabilo dobil, bi se odzval, ker je zastopniku družbe B. želel predočiti nekaj dejstev. Iz sklepa sodišča v Mariboru izhaja, da A. A. dolguje 15.694,65 EUR, po sodbi pa je sam dolžan več. Znesek stroškov, ki jih je tožnik priglasil na naroku, je previsok. Ni prejel niti dopolnitve tožbe. Prilaga potrdilo o plačilu 271,00 EUR z dne 28. 11. 2014, dodatno pa bi priložil še dokazila o plačilu nekaj dodatnih zneskov, ki jih je opravila A. A. Kljub plačilu 10.000,00 EUR je dolg ostal v višini 18.900,00 EUR, po pritožbi A. A. pa je sodišče znižalo dolg na 15.694,65 EUR. Ker upnik le dodaja svoje stroške, ni mu pa do tega, da bi se dolg poplačal, bo ob nizkih prihodkih zelo težko poplačati zadevo.

4. A. A. v pritožbi zoper sklep navaja, da je sodišče napačno ni obravnavalo kot dolžnika. Poslala je tri vloge, da bi sodišče naredilo izračun realnega dolga do tožnika. Tožnik je namreč ugodil prošnji, da naredijo novo pogodbo o odplačilu dolga, vendar je odvetnik B. ustavil pogodbo, ker je podpis pogojeval s plačilom stroškov njemu v višini 1.200,00 EUR. Izračun je zelo pomemben, ker bo ta znesek prikazan v novi pogodbi.

5. Tožnik v odgovoru na pritožbo zoper sodbo predlaga njeno zavrnitev.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

O pritožbi zoper sodbo

7. Pritožba vzpostavlja dvom o pravilnosti vročitve dopolnitve tožbe in vabila na narok za glavno obravnavo, s čimer uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

8. Do procesnega položaja, v katerem se šteje, da je bila vročitev opravljena kljub temu, da naslovnik ni prevzel sodnega pisanja, pride lahko, če so izpolnjene zakonske predpostavke. Za izpolnitev teh predpostavk je bistveno pravilno ravnanje vročevalca. Ta mora v primeru, če naslovnika ne najde na naslovu stanovanja, v predalčniku pustiti obvestilo o prispelem sodnem pisanju. Od dneva, ko je puščeno obvestilo, teče rok, po izteku katerega se šteje vročitev za opravljeno (142. člen ZPP). To domnevo lahko stranka izpodbije z ustreznimi trditvami in dokazi (četrti odstavek 224. člena ZPP).

9. Iz podatkov spisa izhaja, da je vročevalec poskušal dopolnitev tožbe vročiti osebno 13. 11. 2015. Ker na naslovu tožnikovega prebivališča ni bilo niti tožnika niti ni bila mogoča vročitev odraslemu članu njegovega gospodinjstva, je vročevalec pustil obvestilo o prejetem sodnem pisanju in o tem, kje in kdaj ga lahko dvigne, v hišnem predalčniku. Ker ga tožnik v 15 dneh ni dvignil, mu je vročevalec 30. 11. 2015 pisanje pustil v hišnem predalčniku. Enak postopek vročanja je izkazan tudi glede vabila na prvi narok za glavno obravnavo, s tem da je bilo obvestilo o prejetem pisanju v hišnem predalčniku na tožnikovem naslovu puščeno 26. 4. 2016, pisanje pa 12. 5. 2016. 10. Pritožnik zatrjuje, da ni prejel nobenega pisanja, ker se pošta dostikrat izgubi, ker se poštarji menjujejo, ker pošta zaide na napačen naslov in ker je pošta v "tem času" postala privat in je bilo veliko zmešnjave. Navedeno pomeni, da pritožnik izpodbija verodostojnost štirih ravnanj poštnih delavcev (vročevalcev) v časovnem razmiku šestih mesecev. Pritožbeno sodišče se strinja, da pri vročanju kljub pravno vzpostavljeni odgovornosti in nadzoru nad delom pošte lahko prihaja do napak. Ne glede na to te niso tako pogoste, da zakonodajalec ne bi smel določiti fikcije vročitve, če hkrati da stranki možnost, da dokazuje nasprotno. Pritožnikove navedbe so preveč splošne (za njihovo dokazovanje pa tudi ni predlagal nobenih dokazov), da bi mogle vzpostaviti upošteven dvom o pravilnosti vročanja.

11. Odločitev o utemeljenosti zahtevka temelji na ugotovitvah, da je tožnik zaradi neizpolnjevanja obveznosti odstopil od kreditne pogodbe, sklenjene z A. A., da je toženec podpisal pogodbo kot porok in plačnik, da vtoževani znesek predstavlja znesek zapadlih neplačanih obrokov, natekle zamudne obresti od teh obrokov, stroške obveščanja o zapadlih obveznostih v skladu s pogodbo, in diskontirano vrednost nezapadlih obrokov.

12. Toženec je že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, vložen 26. 6. 2015, navedel, da bo sodišču predložil potrdila o plačilih, izvršenih na podlagi obravnavane kreditne pogodbe, a tega do izdaje sodbe več kot eno leto kasneje ni storil. Pritožnikovo sklicevanje na plačilo, izvedeno 28. 11. 2014, v pritožbi ne more biti upoštevno, ker ni izkazano, da tega ni mogel storiti v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

13. Ker sodišče odloči o tožbi na podlagi dejstev, ki jih zatrjujeta pravdni stranki, in dokazov, ki jih predložita v postopku, pritožnik v tem postopku ne more uspeti z očitkom, da je višina dolga, ugotovljena v sodni odločbi zoper glavno dolžnico, nižja od te, ki je ugotovljena v izpodbijani sodbi.

14. Ugotovitve o višini tožnikovih stroškov postopka, ki poleg stroška zastopanja v pravdi vključujejo tudi tožnikov strošek za sodno takso, so pravilne. Temeljijo na Odvetniški tarifi in Zakonu o sodnih taksah.

O pritožbi zoper sklep

15. Pritožnica utemeljeno uveljavlja, da ima kot glavna dolžnica kreditne pogodbe, na katero se nanaša tožbeni zahtevek, pravni interes za odločitev o zadevi, to pa bi moglo biti podlaga za priznanje položaja stranske intervenientke v tem postopku (prvi odstavek 199. člena ZPP). Iz tega razloga je pritožbeno sodišče obravnavalo njeno pritožbo po vsebini.

16. Ker iz vsebine pritožničine vloge ne izhajajo razlogi, ki bi mogli vplivati na odločitev o že vloženi toženčevi pritožbi, in ker niti ni naslovljena kot pritožba, ni bilo potrebe, da je sodišče prve stopnje o njej odločilo s sklepom. Iz enakih razlogov pa z izpodbijanim sklepom ni mogla biti storjena taka kršitev postopka, ki bi vplivala ali bi mogla vplivati na pravilnost in zakonitost odločitve o zahtevku. Le v takem primeru pa bi pritožnica mogla s pritožbo uspeti.

17. Po navedenem in po ugotovitvi, da niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbeno sodišče tako pritožbo zoper sodbo kot pritožbo zoper sklep zavrnilo in izpodbijani odločbi sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP, 2. točka 365. člena ZPP).

18. Ker tožnikov odgovor na pritožbo glede na vsebino pritožbe v povezavi z razlogi sodbe ni bil potreben strošek pritožbenega postopka, tožnik ni upravičen do povrnitve stroškov, nastalih z njegovo vložitvijo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).