Jedro

Konkretni postopek poteka po določbah ZNP, ki glede prodaje nepremičnine v postopku delitve odkazuje na ZIZ, in sicer glede na korektno navedeno sodno prakso na tiste določbe, ki jih je glede na naravo stvari mogoče uporabiti, ne pa na vse, kot se neutemeljeno zavzema pritožnik. V poštev torej pride drugi odstavek 174. člena ZIZ, ki določa, katera bremena s prodajo ugasnejo. Ker ZNP (za razliko od novega zakona ZNP-1) ne vsebuje določbe o vpisu zaznambe postopka delitve solastnine v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru pravilno poiskalo ustrezen časovni trenutek, po katerem vpisana bremena s prodajo ugasnejo - vročitev predloga za prodajo nasprotnemu udeležencu.

Izrek

I. Pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Pritožnik sam krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog prvega nasprotnega udeleženca za dopolnitev odredbe o prodaji, s katerim je zahteval, da se ta dopolni tako, da bi kupca nepremičnine kot služnost bremenila še brezplačna dosmrtna pravica užitka ter prepovedi odtujitve in obremenitve v njegovo korist, in sicer pri deležu druge nasprotne udeleženke. Tako je odločilo, ker je bila navedena služnost vpisana šele po vročitvi predloga za prodajo nasprotnemu udeležencu.

2. Zoper sklep se pritožuje prvi nasprotni udeleženec, predlaga njegovo spremembo ali pa razveljavitev ter opredeljuje pritožbene stroške. Pojasnjuje, da je svoj solatni delež prenesel na drugo nasprotno udeleženko 18. 6. 2020, 19. 8. 2020 pa je bila na podlagi notarskega zapisa na njenem deležu vknjižena dosmrtna prepoved obremenitve in odtujitve in brezplačna dosmrtna pravica užitka. Vendar meni, da bi moralo sodišče določbe ZIZ uporabiti v celoti, to pomeni, da tudi določbe 167. in 168. čl. Navedeno pomeni, da bi sodišče lahko opravilo zaznambo predmetnega postopka po pravilih ZZK-1, tudi na predlog predlagateljice, in v tem primeru bi bilo jasno, katera bremena s prodajo ugasnejo in katera ne. Sodišču očita, da je brez zakonske podlage odločilo, da je pomemben trenutek vročitve predloga nasprotnemu udeležencu, saj je pomembno stanje zemljiške knjige. Neaktivnost predlagateljice ne more iti v škodo drugih udeležencev. Sodišče je po mnenju pritožbe zato napačno uporabilo določbo 174. čl. ZIZ. Navedbam sodišča, da so obremenjene nepremičnine tržno manj zanimive, očita pavšalnost in zanika, da bi sam imel interes za uspeh na dražbi.

3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica, predlaga njeno zavrženje oz. zavrnitev ter opozarja na pisno napako v odredbi o prodaji.

4. Druga nasprotna udeleženka pa se s pritožbo strinja.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogi sodišča prve stopnje in z njegovo uporabo določb Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Kot je pojasnilo (glej tč. 7), konkretni postopek poteka po določbah Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), ki glede prodaje nepremičnine v postopku delitve odkazuje na ZIZ, in sicer glede na korektno navedeno sodno prakso (glej op. 2) na tiste določbe, ki jih je glede na naravo stvari mogoče uporabiti, ne pa na vse, kot se neutemeljeno zavzema pritožnik. V poštev torej pride 2. odst. 174. čl. ZIZ, ki določa, katera bremena s prodajo ugasnejo (glej tč. 8). Ker ZNP (za razliko od novega zakona ZNP-1) ne vsebuje določbe o vpisu zaznambe postopka delitve solastnine v zemljiški knjigi, je sodišče prve stopnje v tem konkretnem primeru pravilno poiskalo ustrezen časovni trenutek, po katerem vpisana bremena s prodajo ugasnejo - vročitev predloga za prodajo nasprotnemu udeležencu. Pritožnik se neutemeljeno implicite zavzema za varstvo dobrovernih tretjih oseb, ki bi se smele zanesti le na podatke v zemljiški knjigi, saj sam ni tretja oseba, pač pa upravičenec ustanovljenih bremen, s postopkom prodaje pa je bil seznanjen ob prejemu predloga ter mu zemljiškoknjižno stanje tako ni moglo iti v škodo. Z dodatnimi navedbami o povezanosti obeh nasprotnih udeležencev, ki je pritožnik niti ne zanika, sodišče prve stopnje zgolj logično utemeljuje poskus zlorabe pravic pritožnika. Z izpodbijanim sklepom jo je sodišče prve stopnje preprečilo.

7. Pritožbeno sodišče je na podlagi povedanega pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP). Ker izpodbijani sklep ni odredba o prodaji, pač pa sklep o zavrnitvi predloga za dopolnitev odredbe, je pritožbeno sodišče vloženo pritožbo vsebinsko obravnavalo v skladu s podeljenim pravnim poukom (1. odst. 363. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP). Vse morebitne očitne pisne pomote v predmetni odredbi pa lahko kadarkoli popravi sodišče prve stopnje (328. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP).

8. Ker pritožnik ni uspel, sam krije svoje pritožbene stroške (1. odst. 154. čl. ZPP in 165. čl. ZPP v zvezi z 37. čl. ZNP).