- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL Sklep II Cp 751/2020
ECLI:SI:VSLJ:2020:II.CP.751.2020 Civilni oddelek
Povzetek
- Omejitev pravice do prisotnosti pri izvajanju dokazovSodišče obravnava pritožbo zoper omejitev pravice do prisotnosti A. A. pri izvajanju dokazov, pri čemer ugotavlja, da pritožba v tem delu ni dopustna.
- Prisilno zdravljenje in njegovo trajanjeSodišče presoja o nujnosti in sorazmernosti prisilnega zdravljenja A. A., ki je bila ocenjena kot oseba, ki huje ogroža sebe in druge, ter ugotavlja, da je čas zdravljenja določen do 20. 6. 2020, kar je v skladu z mnenjem strokovnjakinje.
- Utemeljenost pritožbe zoper odločitev o prisilnem zdravljenjuPritožba zoper odločitev o prisilnem zdravljenju ni utemeljena, saj pritožnica ne nasprotuje ugotovitvam o svojem zdravstvenem stanju in potrebi po intenzivni obravnavi.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Čas nujno potrebnega zdravljenja je na dva meseca ocenila sodna izvedenka, ki je strokovnjakinja na svojem področju in ima izkušnje s podobnimi primeri, svoj predlog pa je tudi prepričljivo utemeljila: pojasnila je, da v krajšem času tudi ob ustrezni terapiji simptomatika še ne bo izzvenela in da pacientka ne bo razvila take kritičnosti, ki bi ji omogočala vrnitev v domače okolje; gre namreč za burno fazo bolezni in je ob njenem prvem izbruhu, za kar gre, zelo pomembna dobra zazdravitev. Pritožničino zavzemanje za krajši čas obveznega zdravljenja je brez ustrezne strokovne podlage.
Izrek
Pritožba zoper I. točko izreka sklepa se zavrže, zoper II. točko izreka sklepa pa se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v tem delu potrdi.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se A. A. omeji pravica do prisotnosti pri izvajanju dokazov (I.) in da se jo zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... najdlje do 20. 6. 2020 (II.).
2. Pritožbo zoper ta sklep je vložila A. A. in navaja, da ga izpodbija v celoti, da se ne strinja z odrejenim časom zdravljenja, da ga želi nadaljevati ambulantno, da s svojo zdravstveno izobrazbo dobro obvladuje svoje zdravje.
3. Pritožba zoper I. točko sklepa ni dopustna, zoper II. točko pa ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v celoti ugotovilo vse relevantne okoliščine ter pravilno presodilo, da so pri A. A. podani vsi zakonsko zahtevani pogoji po določbi 39. čl. Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr)1, da se za določen čas prisilno zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom.
5. Pri A. A. se po ugotovitvah sodišča prve stopnje, ki so oprte na mnenje izvedenke psihiatrične stroke K. H., razvija psihotična bolezen, ki trenutno pri njej povzroča hudo moteno presojo realnosti, je pod vplivom burne produktivne psihopatološke simptomatike. Tej oceni pritožnica niti ne nasprotuje, kot tudi ne ugotovitvam, da zaradi svojega zdravstvenega stanja huje ogroža sebe in druge, kot je to konkretno obrazložilo sodišče prve stopnje v tč. 20. izpodbijanega sklepa. Glede na nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, ki so oprte na mnenje izvedenke psihiatrične stroke, ambulantno zdravljenje, za katerega se pritožnica zavzema, še ne pride v poštev, saj je izvedenka ocenila, da je pritožnica do svojega stanja popolnoma nekritična in da potrebuje intenzivno obravnavo.
6. Čas zdravljenja je odrejen najdlje do 20. 6. 2020, kar pomeni, da bo lahko po presoji zdravnikov tudi krajši, le nikakor ne daljši. Čas nujno potrebnega zdravljenja je na dva meseca ocenila sodna izvedenka, ki je strokovnjakinja na svojem področju in ima izkušnje s podobnimi primeri, svoj predlog pa je tudi prepričljivo utemeljila: pojasnila je, da v krajšem času tudi ob ustrezni terapiji simptomatika še ne bo izzvenela in da pacientka ne bo razvila take kritičnosti, ki bi ji omogočala vrnitev v domače okolje; gre namreč za burno fazo bolezni in je ob njenem prvem izbruhu, za kar gre, zelo pomembna dobra zazdravitev. Pritožničino zavzemanje za krajši čas obveznega zdravljenja je brez ustrezne strokovne podlage. Navedba, da ima svoje zdravje zaradi svoje izobrazbe dobro pod kontrolo pa glede na nesporne ugotovitve le dokazuje njeno neuvidevnost do potrebnosti takega zdravljenja.
7. Omejitev osebne svobode oz. svobode gibanja je hud poseg v posameznikove pravice in je lahko le skrajni nujni ukrep, ki mora biti sorazmeren grozeči nevarnosti. Vendar je tudi pritožbeno sodišče na podlagi zanesljivih ugotovitev prvostopenjskega sodišča, ki jih pritožba ne omaje, prepričano, da je izrečeni ukrep nujen in sorazmeren.
8. Po obrazloženem se pokaže, da pritožba zoper odločitev o prisilnem zdravljenju ni utemeljena in jo je treba zavrniti ter potrditi sklep sodišča prve stopnje v II. točki izreka (2. tč. 365. čl. ZPP v zvezi z 42. čl. ZNP-1), saj tudi uradni preizkus tega dela sklepa ni pokazal kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Ker zoper I. točko izreka sklepa ni dovoljene posebne pritožbe (3. odst. 47. čl. ZDZdr), je bilo treba pritožbo v tem delu zavreči (1. in 4. odst. 343. čl. ZPP v zvezi s 42. čl. ZNP-1).
1 Povzeti so v 3. tč. obrazložitve izpodbijanega sklepa, zato se jih tu ne ponavlja.