Jedro

Že ob ugotovitvi, da v času postavitve jumbo panojev tožnik ni pridobil soglasja občine (MOL) za njuno postavitev in soglasja še vedno nima, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča imel podlago, da je izrekel obravnavani ukrep. Pri tem se je pravilno oprl na zgoraj citirani ZJC, kot tudi na citirani 78. člen ZCes-1, saj za obravnavani poseg v prostor tožnik ni pridobil in še vedno nima ustreznega soglasja pristojnega soglasodajalca.

Za presojo zakonitosti postavitve oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) je treba uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne ZCes-1.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo tožniku naložil, da mora odstraniti štiri objekta za obveščanje in oglaševanje, ki so postavljeni in se uporabljajo v prepovedanem območju regionalne ceste R3/639 za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme, v naselju Ljubljana, na odseku ..., tj. v dvometrskem pasu, ki v skladu z drugim odstavkom 7. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah poteka od zunanjega roka pločnika vzdolž vozišča te ceste, in sicer: - dva, v navedenih dimenzijah, plakatna panoja, na parc. št. 1550/1, k.o. ... v zasebni lasti, ki sta pritrjena na betonsko ograjo, tako da njuna oglasna vsebina, ki je vzporedna s cesto, sega tik do zunanjega roba pločnika in sta postavljena, hkrati pa se tudi uporabljata v nasprotju s pogoji izdanega soglasja Mestne občine Ljubljana, št. 329-25/05 z dne 21. 9. 2005, - dva, v navedenih dimenzijah, oglaševalna jumbo panoja, na parc. št. 1551, k.o. ..., ki sta pritrjena na betonsko ograjo, tako da njuna oglasna vsebina, ki je vzporedna s cesto, sega tik do zunanjega roba pločnika in sta postavljena, hkrati pa se tudi uporabljata brez soglasja po predpisih o cestah za postavitev objektov za obveščanje in oglaševanje v območju državne ceste v naselju (1. točka izreka), da mora biti ukrep iz 1. točke izreka izvršen najkasneje do 30. 3. 2020 (2. točka izreka), da stroški inšpekcijskega postopka niso nastali in da pritožbo zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (3. in 4. točka izreka). V obrazložitvi je prvostopni organ navedel, da je bil opravljen izredni inšpekcijski pregled in o tem sestavljen zapisnik 16. 2. 2017 za več panojev, pri čemer se s to odločbo odloča o odstranitvi štirih panojev tožnika kot inšpekcijskega zavezanca. Panoji so postavljeni v samem območju za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme – v pasu vzdolž vozišča, ki obsega do 2 m širine, merjene od zunanjega roba pločnika, kar je v nasprotju s tretjim odstavkom 78. člena Zakona o cestah (ZCes-1) in Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (Uradni list RS, št. 99/15). V tem primeru se to območje prične tik ob zunanjem robu pločnika, neposredno ob katerem že poteka betonska ograja, na katero sta vzporedno s cesto še vedno nameščena sporna plakatna panoja in dva jumbo panoja. To območje se zaključi šele v točkah, ki so dva metra oddaljene od zunanjega roba pločnika, torej 2 m stran od betonske ograje. Za panoja, navedena v prvi alineji 1. točke izreka, je bilo tožniku izdano soglasje MOL z dne 21. 9. 2005, postavitev naj bi dopuščal Odlok o občinskem prostorskem načrtu – izvedbeni del (OPN MOL ID), za jumbo panoja tožnik soglasja ni pridobil. Vendar ne glede na to, da OPN MOL ID dejansko dovoljuje oglaševanje z namestitvijo reklamnih panojev ob ograji, vzporedno s cesto, na ..., natančno na mestu, kjer so objekti nameščeni, je bilo ugotovljeno, da bile v času postavitve jumbo plakatov (v letu 2010) in plakatnih panojev (leta 2005 do 2007) kršene določbe predpisov o cestah: drugi odstavek 68. člena Zakona o javnih cestah (ZJC) in 129. člen Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 46/00), saj so postavljeni na prepovedani lokaciji, s tem pa pri plakatnih panojih ni bil upoštevan pogoj iz soglasja. Prestavitev objektov ni mogoča, poleg tega zakon nalaga odstranitev objektov.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo zavrnil pritožbo tožnika. Dejstvo je, da tožnik nima v nobenem primeru ustreznega soglasja upravljavca državne ceste (DRSI). Poleg 78. člena ZCes-1 je treba upoštevati še 66. člen ZCes-1, kot tudi Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, pri čemer je podobno določbo vseboval tudi v času postavitve objektov veljavni Pravilnik o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah. Glede objektov, za katera je tožnik predložil soglasje, ob upoštevanju, da ZCes-1 nima posebnih določb v prehodnih določbah glede že postavljenih objektov, mora tožnik tudi za ta dva objekta pridobiti soglasje upravljavca državne ceste po ZCes-1. Gradbeni zakon (GZ) za postavljanje teh objektov ni relevanten. Dejstvo, da OPN MOL ID dovoljuje postavitev takih objektov na tem območju, v ničemer ne vpliva na dolžnost pridobitve soglasja po ZCes-1. Razen opozorila oziroma odstranitve objekta ZCes-1 ne določa drugih ukrepov. Kljub večkratnim opozorilom, da so objekti postavljeni nezakonito, jih tožnik ni odstranil. Opozorilo tako ne bi doseglo namena.

3. Tožnik je tožbo vložil zaradi tožbenih razlogov napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev določb postopka in zmotno ter nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. V tožbi je navedel, da je pridobil vsa potrebna soglasja za postavitev objektov. V zvezi s postavitvijo jumbo panojev je tožnik opozoril, da organ ni upošteval GZ (točno 5. člena), saj je na njegovi podlagi dopustna postavitev spornih objektov na tej lokaciji. Organ ni pojasnil, zakaj je ZCes-1 specialni predpis, na podlagi katerega je utemeljil odstranitev. Postavitev dopušča tudi OPN MOL ID. Gre za enostavna objekta, saj oglasna površina posameznega objekta ne presega 40 m2, torej so izpolnjeni pogoji iz tretjega odstavka 8. člena Uredbe o razvrščanju objektov. V zvezi s postavitvijo plakatnih panojev je tožnik pridobil soglasje MOL z dne 21. 9. 2005. Organ ne more zatrjevati, da je izdano soglasje v nasprotju s predpisi, še zlasti ne more utemeljiti neskladnosti soglasja s Pravilnikom, ki je bil sprejet 2015. S tem je organ posegel v pridobljene pravice tožnika ter kršil 155. in 2. člen Ustave RS. Poleg tega v samem soglasju ni navedeno, od roba katere prometne površine se pas za prometno signalizacijo meri, zato je tožnik objekta utemeljeno postavil izven 2 m pasa, merjenega od zunanjega roba cestišča. Glede tega predlaga svoje zaslišanje. Ker je tožnik že prej pridobil soglasje, ne drži, da bi moral pridobiti soglasje upravljavca za državne ceste, kot to meni drugostopni organ. Izrek odstranitve panojev je tudi v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN) in 2. člena Ustave RS. 188. člen ZCes-1 določa splošne inšpekcijske ukrepe, ki jih lahko uporabi pristojni inšpektor. Lahko izreče opozorilo ali odpravo nepravilnosti. Ne drži, da je dopuščen samo izrek odstranitve objektov (6. točka prvega odstavka 188. člena ZCes-1), ampak tudi odprava nepravilnosti (1. točka prvega odstavka 188. člena ZCes-1). Sodba, I Up 776/2004, na katero se sklicuje organ, ni uporabljiva. Izrek zgoraj opisanih ukrepov inšpektorju nedvomno omogoča prvi odstavek 188. člena ZCes-1, saj se nanaša na vse objekte. Odstranitev objektov je skrajen ukrep, ki ima lahko usodne posledice za tožnika. Tožnik je oglaševalska služba, katerega edina dejavnost predstavlja trženje oglasnih površin na objektih za oglaševanje. S tem mu bo onemogočeno pridobivanje najemnine, kar neposredno posega v njegovo pravico do zasebne lastnice in svobodne gospodarske pobude (33. in 74. člen Ustave). Zmanjševanje oglasnih površin namreč pomeni zmanjševanje prihodkov. Nastala mu bo tudi nepremoženjska škoda v obliki zmanjšanja ugleda, saj lahko izgubi svoje stranke – naročnike. Z odstranitvijo objekta bo primoran kršiti pogodbena razmerja, posledično bodo naročniki prekinili pogodbena razmerja za najem oglasnih površin na vseh panojih za oglaševanje. To lahko potrdi zakoniti zastopnik tožnika. Posledice bodo nastale na celotnem območju RS. Točen obseg škode bo lahko opredelil izvedenec, ki ga sodišče lahko postavi, če bo ocenilo, da je to potrebno. Odprava nepravilnosti, ki bi jo inšpektor lahko odredil tožniku, bi tudi zasledovala namen predpisa, tj. preglednost cestišča in varnost cestnega prometa. Postavitev objekta v varovalni pas je namreč dovoljena, s soglasjem upravljavca državne ceste. V postopku izdaje soglasja se tudi opravi presoja varnosti ceste. Tožnik je soglasje že pridobil, torej je bila že opravljena presoja, ali so s predlaganim posegom prizadeti interesi varovanja državne ceste in prometa na njej, njene širitve ter varovanja njenega videza. Ker je organ ugotovil, da je tožnik reklamna panoja postavil v nasprotju s soglasjem MOL, potem zadošča, da se objekt postavi na način, ki je bil s strani soglasjedajalca že potrjen kot skladen s cilji ZJC oziroma ZCes-1. Po mnenju organa prestavitev panojev sicer ni mogoča, kar pa ni res. Dejanska izvedba prestavitve naj se prepusti tožniku, da se reklamna panoja ne bosta več nahajala v pasu za prometno signalizacijo. Glede jumpo panojev pa naj organ odredi pridobitev soglasja, kar je utemeljeno tudi z dejstvom, da je tožnik za soglasje že zaprosil. Tožnik je v tožbi izrecno zahteval razpis glavne obravnave, saj so v zadevi ključna dejanska vprašanja in ne materialnopravna, med katerimi tožnik izpostavlja dejansko postavitev objektov v skladu s pridobljenim soglasjem. Zahteval je tudi zaslišanje priče, zakonitega zastopnika tožnika A.A., saj je ključno, da izpove o ozadju postavitve objektov in skladnosti njihove postavitve z izdanimi soglasji in pogoji ter o posledicah izrečenega ukrepa. V nobeni fazi postopka pred organom zaslišanje ni bilo izvedeno, kljub predlogom. Izvedba glavne obravnave bi bila v skladu s sodbo Mirovni inštitut proti Sloveniji. Tožnik je predlagal, da sodišče prvostopno odločbo odpravi in toženki naloži povrnitev njegovih stroškov postopka.

4. Toženka odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

5. Sodišče je v zadevi opravilo glavno obravnavo 4. 3. 2021. Glavne obravnave sta se udeležili obe stranki. Sodišče je na glavni obravnavi vpogledalo v listine spisa (upravnega in sodnega), zaslišalo tožnika, zavrnilo dokazni predlog tožnika za postavitev izvedenca ekonomske stroke kot nerelevantnega za odločitev. Slednje bo sodišče obrazložilo v nadaljevanju. Na glavni obravnavi je tožnik opozoril na novejšo sodno prakso naslovnega sodišča v zvezi z uporabo materialnega prava pri presoji pravilnosti postavitve objektov za obveščanje in oglaševanje ter priložil judikate na to temo.

6. Tožba ni utemeljena.

7. V tem primeru je sporna odločitev prvostopnega organa o odreditvi odstranitve štirih objektov za obveščanje in oglaševanje in sicer dveh plakatnih panojev na parc. št. 1550/1, k.o. ..., in dveh oglaševalnih jumbo panojev na parc. št. 15511, k.o. ....

8. Organ se je pri tem oprl na 6. točko prvega odstavka 118. člena ZCes-1, po katerem pristojni inšpektor za ceste z opozorilom, če oceni, da je to zadosten ukrep, ali z odločbo odredi odstranitev objekta za obveščanje in oglaševanje, ki je v območju ceste postavljen brez soglasja ali v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja ali se uporablja v nasprotju s pogoji iz izdanega soglasja. Prvostopni organ je svoj zaključek sprejel po tem, ko je ugotovil, da: - za jumbo panoja tožnik ni (ne ob njuni postavitvi, kot tudi ne do danes) pridobil ustreznega soglasja, - plakatna panoja, za katera je sicer tožnik soglasje MOL pridobil, pa nista postavljena v skladu s pogoji izdanega soglasja.

9. Tožnik ugovarja, da sta jumbo panoja postavljena v skladu z GZ, Uredbo o razvrščanju objektov in prostorskimi akti (OPN MOL ID), zato organ ne bi smel uporabiti ZCes-1 kot specialnega predpisa, plakatna panoja pa sta postavljena v skladu s soglasjem MOL ter njegovimi pogoji, organ pa pri odločanju ne bi smel uporabiti Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, sprejetega leta 2015, ker gre za retroaktivno uporabo predpisa.

10. Uvodoma je treba ugotoviti, da v zadevi ni sporno, da OPN MOL ID dejansko dovoljuje oglaševanje z namestitvijo reklamnih panojev na ograji, vzporedno s cesto, na ..., natančno na mestu, kjer so nameščeni objekti za oglaševanje, ki so predmet izpodbijanega ukrepa in kar izhaja iz izseka grafične priloge – karte IPN MOL (tako prvostopni organ v svoji odločbi, str. 8, zgoraj, četrti odstavek).

11. Nadalje je med strankama nesporno, da za jumbo panoja tožnik ni pridobil nobenega soglasja za njuno postavitev. Tožnik je sicer v postopku priložil vlogo s predlogom za pridobitev soglasja, posredovano na MOL (v letu 2010, torej v času njune postavitve), vendar - kot že rečeno - soglasja ni pridobil, kot pa je razvidno iz dopisa MOL, št. 3713-113/2017-2 z dne 12. 10. 2017, ki se nahaja v upravnih spisih, MOL soglasja ne bo izdala, ker za njegovo izdajo ni (več – op. sod.) pristojna.

12. V času postavitve jumbo panojev je veljal še ZJC, ki je v drugem odstavku 68. člena določal, da se table, napisi in drugi objekti ali naprave za slikovno ali zvočno obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju lahko postavljajo le zunaj območja vzdolž vozišča ceste, določenega za postavitev prometne signalizacije v predpisu iz tretjega odstavka 6. člena tega zakona; _soglasje za njihovo postavitev izda pristojna občina_ in _v njem določi pogoje postavitve, ki morajo biti v skladu s predpisi o varstvu cest in varnosti prometa na njih_, ter pogoje vzdrževanja in odstranitev teh objektov in naprav. V drugem odstavku 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (UL RS, št. 46/00), tudi veljavnim v času postavitve jumbo panojev, pa znaša (med drugim) območje vzdolž vozišča, določeno za postavitev prometne signalizacije in prometne opreme v naselju: na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska cesta, pločnik ali druga prometna površina, namenjena prometu - pas širine 2 m, merjeno od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču. 13. S 1. 4. 2011 je pričel veljati ZCes-1 (ki se je pričel uporabljati 1. 7. 2011 – 134. člen). Ta v tretjem odstavku 78. člena določa, da se lahko objekti za obveščanje in oglaševanje ob državnih cestah v naselju postavljajo in uporabljajo le izven preglednega polja, pregledne berme, preglednostnega prostora in območja vzdolž vozišča cesta, predpisanega za postavitev prometne signalizacije, v petem odstavku istega člena pa je določeno, da _soglasje za postavitev objektov_ iz (tudi) tretjega odstavka tega člena, katerih postavitev je predvidena v območju državne ceste, _izda direkcija_ na podlagi predloženega elaborata za postavitev objekta za obveščanje in oglaševanje, razen v primeru obvestil iz prve in druge alineje drugega odstavka tega člena, katerih postavitev se odredi z delovnim nalogom direkcije. ZCes-1 torej določa drugega pristojnega soglasodajalca - Direkcijo RS za infrastrukturo.

14. Že ob zgornji ugotovitvi, da že v času postavitve jumbo panojev tožnik ni pridobil soglasja občine (MOL) za njuno postavitev in soglasja še vedno nima, je prvostopni organ tudi po presoji sodišča imel podlago, da je izrekel obravnavani ukrep. Pri tem se je pravilno oprl na zgoraj citirani ZJC, kot tudi na citirani 78. člen ZCes-1, saj za obravnavani poseg v prostor tožnik ni pridobil in še vedno nima ustreznega soglasja pristojnega soglasodajalca.

15. Zato tudi ne drži tožbena navedba, da bi morali biti pri tem upoštevani GZ, Uredba o razvrščanju objektov ter prostorski akt OPN MOL ID, ki naj bi postavitev teh jumbo panojev dopuščali, saj gre za postopek ukrepanja inšpektorja za ceste, po predpisih, ki za tako ukrepanje veljajo, in ne za postopek presoje dopustnosti posegov v prostor po GZ. Izostanek izrecne opredelitve, zakaj je v tej zadevi specialni predpis ZCes-1 oziroma ZJC in na njuni podlagi sprejeti podzakonski predpisi, torej ne predstavlja napake odločbe. Iz enakega razloga sodišče ne sledi tožnikovemu razlogovanju, podanemu na glavni obravnavi, da postavitev objektov na s prostorskimi akti dopuščenih območjih (s predhodno podanimi soglasji pristojnih soglasodajalcev) pomeni postavitev skladno tudi s predpisi, ki se nanašajo na cestno ureditev, saj to očitno ne drži. 16. V zvezi s tožbenimi ugovori, ki se nanašajo na ukrep odstranitve plakatnih (reklamnih) panojev, pa kot že povedano, ni sporno, da je oglaševanje na način in na lokaciji, ki je predmet ukrepa, dopustno po OPN MOL ID. Prav tako ni sporno, da ima tožnik za postavitev teh objektov pridobljeno soglasje k postavitvi objekta za oglaševanje, št. 329-25/05 z dne 21. 9. 2005, ki ga je izdala MOL, in ki ga je tožnik pridobil v času njune postavitve.

17. Soglasje z dne 21. 9. 2005 je izdano za enostranske, dvostranske in tristranske reklamne panoje, predlagatelju B. d.o.o., na lokacijah po seznamu v prilogi (točka 28) in zemljišču po seznamu v prilogi ter _pod naslednjimi pogoji_: reklamni panoji ne smejo biti postavljeni na območju vzdolž vozišča določeno za postavitev prometne signalizacije, ki znaša: na cestah, kjer je ob vozišču kolesarska steza, pločnik ali druga prometna površina 2 m od zunanjega roba prometne površine in 5 m od zunanjega roba vozišča, kjer ob vozišču ni kolesarskih stez; postavitev se mora izvesti v skladu z dogovorom z lastniki zemljišč.

18. Iz soglasja še izhaja, da je izdano na podlagi 68. člena ZJC, 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (Uradni list RS, št. 49/00), 53. člena Odloka o občinskih cestah in 3. člena Odloka o oglaševanju, torej predpisov, ki so veljali v času izdaje soglasja. Besedilo povzetega pogoja iz soglasja je prepis določbe navedenega 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah.

19. Iz vsebine zgoraj povzetega soglasja je tako razumeti, da je MOL dala soglasje k postavitvi tam opredeljenih panojev na določenih lokacijah in zemljišču (med drugim za obravnavana plakatna panoja), ki pa morajo biti postavljeni (tudi – op. sod.) v skladu z že citirano določbo 129. člena Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah (in kar je predpisani pogoj v soglasju).

20. Tožnik glede slednjega opozarja, da v soglasju ni navedeno, od roba katere prometne površine se pas za prometno signalizacijo meri, zato je objekt utemeljeno postavil izven dvometrskega pasu, merjenega od zunanjega roba cestišča. 21. Kot že navedeno, je pogoj iz soglasja prepis določbe 129. člena Pravilnika, v tej določbi pa je izrecno navedeno (in kot že povzeto zgoraj), da gre za 2 m od zunanjega roba _prometne_ površine, torej ne drži, da v soglasju te navedbe ni.

22. Po v času izdaje soglasja veljavnem ZJC je v 1. točki 14. člena opredeljen pojem ceste, ki je vsaka tako zgrajena ali utrjena površina, da jo kot prometno površino lahko uporabljajo vsi ali določeni udeleženci v prometu pod pogoji, določenimi z zakonom in drugimi predpisi, po 2. točki istega člena pa je javna cesta tista prometna površina, ki jo je pristojni organ v skladu z merili za kategorizacijo javnih cest razglasil za javno cesto določene kategorije in jo lahko vsak prosto uporablja na način in ob pogojih, določenimi z zakonom in drugimi predpisi. Vozišče je (glede na definicijo iz 24. točke istega člena) del cestišča, ki ima eno ali dve smerni vozišči, pločnik pa del cestišča, ki ni v isti ravnini kot vozišče ali je od njega ločen kako drugače in je namenjen pešcem ali pešcem in prometu koles ter koles s pomožnim motorjem, če je na njem označen kolesarski pas (35. točka istega člena ZJC).

23. Kot izhaja iz upravnih spisov, je bil pred izdajo izpodbijane odločbe dne 6. 8. 2019 opravljen kontrolni inšpekcijski pregled obravnavanih objektov na kraju samem. K zapisniku tega pregleda so priložene fotografije: dve fotografiji po prvotnem stanju iz februarja 2017 (kot kažejo podatkov upravnih spisov, je bil prvotno postopek uveden za 12 objektov, tudi za objekte, obravnavane v tem primeru - op. sod.) in eno fotografijo na stanju na dan pregleda, tj. na dan 6. 8. 2019. Po fotografijah sta obravnavana plakatna panoja označena s številko 3 in 4. Da gre za ta objekta, je potrdil tudi tožnik na glavni obravnavi po predočenju teh fotografij. Po ugotovitvah inšpektorja plakatna panoja nista postavljena 2 metra od pločnika.

24. Po vpogledu v navedene fotografije je tudi po presoji sodišča ocena organa pravilna. Iz njih je jasno razvidno, da se objekta nahajata tik ob robu pločnika (pritrjena na betonsko ograjo), ki se nahaja ob vozišču, torej že na prvi pogled nista postavljena 2 metra od zunanjega roba prometne površine, ki je ob vozišču, tj. od pločnika.

25. Ob povedanem pa gre pritrditi prvostopnemu organu, da je utemeljeno odrejen tudi ukrep odstranitve plakatnih panojev. S tako presojo je prvostopni organ tudi sledil novejši sodni praksi Vrhovnega sodišča, ki je v sodbi, X Ips 60/2020 z dne 22. 10. 2020, ter sklepu, X Ips 81/2020 z dne 25. 11. 2020, navedlo, da je treba za presojo zakonitosti postavitve (v tistem primeru) oglasnih tabel v varovalnem pasu državne ceste (v naselju) uporabiti zakon, veljaven v času postavitve, to je ZJC, in ne ZCes-1. Kot povedano zgoraj, je prvostopni organ presojo pravilnosti postavitve plakatnih panojev nedvomno opravil po v času postavitve veljavnem zakonu, tj ZJC (in takrat veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na javnih cestah).

26. Na str. 10. obrazložitve odločbe je organ kot materialnopravno podlago povzel tudi drugi odstavek 7. člena (sedaj) veljavnega Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah (UL RS, št. 99/15) (ki določa območje za postavljanje prometne signalizacije in prometne opreme na cestah), kar je nedvomno (poleg ostalih predpisov, citiranih zgoraj) podlaga za utemeljevanje izreka ukrepa za jumbo panoja (ne pa za plakatna panoja). Tožbeni ugovor, da je prvostopni organ neskladnosti s soglasjem MOL utemeljeval na podlagi določb Pravilnika o prometni signalizaciji in prometni opremi na cestah, sprejetega v letu 2015, tako ne drži. Ugovora prepovedane retroaktivnosti sodišče zato ne sprejema, organ ni kršil 155. in 2. člena Ustave RS. Kot že pojasnjeno zgoraj, je glede jumbo panojev materialnopravno stanje zadeve drugačno kot glede plakatnih panojev, saj tožnik za jumbo panoja še vedno nima soglasja za njuno postavitev, njegovo pridobitev pa terjajo (tudi) sedaj veljavni predpisi.

27. Pravilno opozarja tožnik, da je drugostopni organ utemeljeval pravilnost odločitve prvostopnega organa (tudi) z vidika uporabe 78. člena ZCes-1 (tj. da bi moral tožnik pridobiti soglasje Direkcije RS za infrastrukturo). V delu, ki se nanaša na postavitev plakatnih panojev je ta utemeljitev glede na zgoraj citirano prakso Vrhovnega sodišča RS res napačna, saj ne drži, da bi si moral tožnik tudi za plakatna panoja, za katera ima soglasje MOL po prej veljavnem ZJC, pridobiti tudi soglasje Direkcije RS za infrastrukturo po ZCes-1. Ker pa je v upravnem sporu predmet presoje odločba, s katero je odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke (2. člen Zakona o upravnem sporu – ZUS-1), to pa je v tem primeru prvostopna odločba, s katero je prvostopni organ po oceni sodišča pravilno ugotovil, da tožnik za plakatna panoja ne izpolnjuje vseh pogojev iz soglasja MOL, torej njuna postavitev ni dopuščena, sodišče ne vidi razloga, da bi v odločitev v tem delu posegalo.

28. Tožnik prereka tudi, da je izrečeni ukrep v nasprotju z načelom sorazmernosti iz 7. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (ZIN). Po drugem odstavku 7. člena ZIN inšpektor pri izbiri ukrepov ob upoštevanju teže kršitve izreče ukrep, ki je za zavezanca ugodnejši, če je s tem dosežen namen predpisa. Iz uvodnega stavka prvega odstavka 118. člena ZCes-1, ki predstavlja podlago za izrek ukrepa, izhaja, da je zakonodajalec predvidel možnost izreka _opozorila, če inšpektor oceni,_ da je to zadosten ukrep.

29. Iz citirane določbe izhaja, da je možnost izbire ukrepa na inšpektorju, da oceni, ali bi se namen, ki ga zasleduje predpis, lahko uresničil že z izrekom opozorila ali je potrebna odreditev odstranitve. V tem primeru je organ očitno ocenil, da izrek opozorila ne bo zadostil namenu ukrepa in s to oceno se sodišče strinja. Ker pa gre za izrek ukrepa po 6. točki prvega odstavka 118. člena ZCes-1, ni možno slediti ugovoru, da bi organ mogel odrediti, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov, postavljanjem kakršnikoli drugih objektov in naprav ter izvajanjem kakršnihkoli del na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju z oglaševanjem (peta alineja 1. točke prvega odstavka 118. člena ZCes-1). 6. točka se namreč _izrecno_ nanaša na objekte za obveščanje in oglaševanje, torej odreditev odprave nepravilnosti po 1. točki že iz tega razloga ni možna, saj tega zakon za objekte za obveščanje in oglaševanje ne predvideva. Tako izhaja tudi iz sodbe, I U 73/2013 z dne 22.8. 2013, na katero se tožnik izrecno sklicuje. Sodišče je namreč v tej sodbi navedlo: ''Podobno velja tudi za 118. člen ZCes-1, ki določa splošne inšpekcijske ukrepe. Po prvem odstavku tega člena pristojni inšpektor za ceste (…) z odločbo odredi, da se v roku, ki ga določi, odpravijo nepravilnosti, ki jih ugotovi v zvezi z gradnjo in rekonstrukcijo stavb in objektov (…) na pripadajočih zemljiščih v varovalnem pasu javne ceste v nasprotju s soglasjem (peta alineja 1. točke). Poleg tega lahko odredi, da se do pridobitve soglasja ali do izpolnitve pogojev iz izdanega soglasja ustavi gradnja ali rekonstrukcija stavb in objektov (…) v varovalnem pasu ali zunaj varovalnega pasu javne ceste brez soglasja. _Določbe tega člena dajejo inšpektorju pooblastilo za odreditev odstranitve objekta izključno v primeru objektov za obveščanje in oglaševanje (6. točka prvega odstavka),_ v primerih iz prej navedene 2. točke prvega odstavka 118. člena pa mora brez odlašanja obvestiti pristojnega gradbenega inšpektorja (drugi odstavek).''

30. V zvezi s škodo, ki jo tožnik opisuje kot nastalo zaradi odstranitve obravnavanih objektov (tožnik namreč opravlja dejavnost oglaševanja na objektih za oglaševanje in obveščanje), pa sodišče odgovarja, da opravljanje dejavnosti ne bi smelo biti okrnjeno, če so objekti za obveščanje in oglaševanje postavljeni v skladu z ustreznimi soglasji in na za to določenih mestih, skladno s predpisi. Gospodarska dejavnost se namreč ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo (drugi odstavek 74. člena Ustave RS). Sodišče se tudi strinja s tožnikom, da je namen 78. člena ZCes-1 v zvezi 66. členom ZCes-1 omejevanje rabe prostora v varovalnem pasu državne ceste zaradi zagotavljanja preglednosti cestišča in varnosti cestnega prometa. Z izdajo soglasja je tako omogočena preveritev, ali je slednjemu zadoščeno. Vendar se pa sodišče ne more strinjati z nadaljnjim tožbenim naziranjem, da je bila z pridobljenim soglasjem MOL že opravljena presoja varnosti ceste, saj – kot že povedano – je bilo soglasje dano pod pogoji, ki pa jih tožnik po ZJC ni izpolnjeval. Zato tožnikova teza, da pridobljeno soglasje MOL vsebuje implicitno presojo varnosti ceste in da bi organ lahko odredil le prestavitev plakatnih panojev po oceni tožnika, ne vzdrži. Glede na zgoraj citirani 118. člen ZCes-1 odreditev pridobitve soglasja za jumbo panoja ni predvidena. Do napačne uporabe 6. točke prvega odstavka ZCes-1 pri izreku ukrepa zato po oceni sodišča ni prišlo.

31. Sodišče je zaradi navedenega tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

32. Sodišče je v zadevi odločilo po opravljeni glavni obravnavi, kjer je izvedlo predlagane dokaze, razen predloga za postavitev izvedenca ekonomske stroke. Ta dokazni predlog je zavrnilo na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, ker gre glede na dejansko in materialnopravno relevantno stanje zadeve (torej, ali je podana podlaga za izrek ukrepa odstranitve postavljenih objektov za obveščanje in oglaševanje) za nerelevanten dokaz.

33. Odločitev o stroških postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, p kateri v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.