Jedro

Tožena stranka je s tožnikom sklenila delovno razmerje v okviru aktivne politike zaposlovanja in je šlo v bistvu za tripartitno pogodbo med zavodom za zaposlovanje, toženo stranko in tožnikom. Zato so neutemelje navedbe o nezakonitosti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za pripravništvo, saj je bilo tožniku znano, da sklepa delovno razmerje kot pripravnik v okviru aktivne politike zaposlovanja. Tožena stranka je v postopku dokazala, da je s tožnikom podaljšala sklenjeno delovno razmerje na podlagi aneksov iz razloga povečanega obsega dela. Dejstvo, da je tožnik opravil pripravniški izpit šele aprila 2000, na zakonitost pogodbe o zaposlitvi in njenih aneksov nima vpliva. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da niso nastopili pogoji po 18. členu ZDR, ki bi narekovali ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na razveljavitev odločitve tožene stranke o prenehanju delovnega razmerja tožeči stranki z dne 29.2.2000 in ugotovitve, da je tožeča stranka pri toženi stranki v delovnem razmerju za nedoločen čas s polnim delovnim časom in da ji delovno razmerje dne 29.2.2000 ni prenehalo ter da je tožena stranka dolžna tožeči stranki od 1.3.2000 do 14.7.2001 vpisati delovno dobo v delovno knjižico, jo za ta čas prijaviti v socialno zavarovanje ter obračunati in odvesti predpisane prispevke in davke za IV. tarifni razred Kolektivne pogodbe dejavnosti kovinske in elektroindustrije Slovenije in tožeči stranki povrniti stroške ugovornega postopka in pravdne stroške vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi. Zoper zgoraj navedeno sodbo se v odprtem pritožbenem roku pritožuje tožeča stranka zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku sodišča v celoti ugodi in razsodi tudi o pravdnih stroških ter pritožbenih stroških oz. podrejeno, da izpodbijano sodbo razveljavi in jo vrne pvostopenjskemu sodišču v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške. Meni, da sodišče ni rešilo večino spornih vprašanj v tej zadevi in je tudi napačno uporabilo materialno pravo. Tožnik je v postopku dokazoval, da pravzaprav ni bilo sklenjeno delovno razmerje za pripravništvo, temveč je samostojno delal dela priučenih delavcev na montažnem traku. Pripravniški staž je zaključil in izpit uspešno opravil šele 4.4.2000 in ne v času od 1.5.1999 do 31.5.1999. Tožnik vztraja, da ni šlo za potrebe delovnega procesa za določen čas, ker svojega strokovnega dela, razen krajši čas, sploh ni opravljal. Meni, da je delovno razmerje sklenil, da se je to izteklo in se podaljševalo ter zaključilo nezakonito. Pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in pri tem pazilo na pravilno uporabo materialnega prava in absolutno bistvene kršitve pravil postopka, kot mu to nalaga določba 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Ur. l. RS, št. 26/99, 96/2002). Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje popolno ugotovilo dejansko stanje in na ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo ter da v postopku ni zagrešilo absolutno bistvenih kršitev pravil postopka. Tožnik je v tem individualnem delovnem sporu zahteval, da se ugotovi, da je bil pri toženi stranki nezakonito v delovnem razmerju za določen čas in da je imel delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas ter da ga je zato dolžna tožena stranka pozvati nazaj na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja do nove zaposlitve. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je tožena stranka s tožnikom sklenila po posredovanju zavoda za zaposlovanje najprej pogodbo o zaposlitvi za določen čas pripravništva v okviru aktivne politike zaposlovanja za čas od 1.5.1999 do 31.7.1999. Po navedenem obdobju pa je s tožnikom sklenila aneks k navedeni pogodbi o zaposlitvi za čas od 1.8.1999 do 31.1.2000 in nato še dodaten aneks k prvotni pogodbi o zaposlitvi za določen čas, za čas od 1.2.2000 do 29.2.2000. Aneksa k pogodbi o zaposlitvi sta bila sklenjena zaradi povečanega obsega del pri toženi stranki. Poleg navedenega pa iz pogodbe o medsebojnih pravicah in obveznostih pri usposabljanju brezposelnih oseb sklenjeni med Zavodom Republike Slovenije za zaposlovanje in toženo stranko izhaja, da se je tožena stranka zavezala, da bo po uspešno zaključenem usposabljanju sklenila delovno razmerje z brezposelno osebo, to je tožnikom za najmanj toliko časa kot je trajalo usposabljanje. Iz določil navedene pogodbe torej izhaja, da je bila tožena stranka s tožnikom dolžna skleniti delovno razmerje še vsaj za tri mesece po poteku prvotno sklenjene pogodbe. Zato so pritožbene navedbe tožene stranke, da je bilo delovno razmerje s tožnikom sklenjeno protizakonito, neutemeljene. Delovno razmerje je tožena stranka s tožnikom namreč sklenila v okviru aktivne politike zaposlovanja in je šlo v bistvu za tripartitno pogodbo med zavodom za zaposlovanje, toženo stranko in tožnikom. Zato so pritožbene navedbe o nezakoniti sklenitve pogodbe o zaposlitvi za pripravništvo povsem neutemeljene. Tožniku je bilo namreč znano, da sklepa delovno razmerje kot pripravnik v okviru aktivne politike zaposlovanja. Tožena stranka pa je v postopku dokazala, da je s tožnikom podaljšala sklenjeno delovno razmerje na podlagi aneksov iz razloga povečanega obsega dela. Dejstvo, da je tožnik opravil pripravniški izpit šele aprila 2000 na zakonitost pogodbe o zaposlitvi in njenih aneksov nima vpliva. Tako je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da niso nastopili pogoji po 18. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 14/90 - 38/94), ki bi narekovali ugotovitev obstoja delovnega razmerja za nedoločen čas. Glede na vse navedeno je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. Pri tem je sklenilo, da tožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka iz razloga, ker s pritožbo ni uspel.