Jedro

Ker se po četrtem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v upravnem sporu zadeve po ZBPP obravnavajo kot nujne, po drugem odstavku v zvezi z 9. točko tretjega odstavka Zakona o sodiščih (ZS) procesni rok za vložitev tožbe teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča (sodnih počitnic).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožbo zoper odločbo podpredsednice Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 1305/2020 z dne 7. 7. 2021. S to odločbo je bila razrešena tam navedena odvetnica, ki je bila določena za izvajanje brezplačne pravne pomoči (I. točka izreka); bilo ugotovljeno, da je bila pritožniku brezplačna pravna pomoč dodeljena neupravičeno (II. točka izreka); in bilo odločeno, da bo o višini neupravičeno prejete brezplačne pravne pomoči pristojni organ odločil s posebno odločbo (III. točka izreka).

2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da iz povratnice izhaja, da vročevalec dne 15. 7. 2021 tožniku pisanja ni mogel osebno vročiti, zato je bilo tega dne v njegovem poštnem predalčniku puščeno sporočilo z navedbami, kje se pisanje nahaja, in da ga mora prevzeti v 15 dneh, sicer vročitev velja za opravljeno s pretekom tega roka (četrti odstavek 87. člena Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju ZUP). Ta rok se je iztekel dne 30. 7. 2021, tako da se je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe po 28. členu Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) iztekel dne 30. 8. 2021. Ker se po četrtem odstavku 34. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) v upravnem sporu zadeve po ZBPP obravnavajo kot nujne, po drugem odstavku v zvezi z 9. točko tretjega odstavka Zakona o sodiščih (ZS) procesni rok za vložitev tožbe teče tudi v času poletnega poslovanja sodišča (sodnih počitnic). Tožba je bila vložena šele 9. 9. 2021, torej po izteku zakonskega roka in s tem prepozno.

3. Na poziv sodišča prve stopnje, naj se opredeli o teh okoliščinah, je tožnik navedel, da ni vedel, da roki v tovrstnih zadevah tečejo tudi med počitnicami in da ga sodišče na to ni opozorilo, skliceval pa se je tudi na tek rokov v drugih postopkih, v katerih je udeležen. Po presoji sodišča prve stopnje tožnik s tem ni navedel pravno upoštevnih razlogov za zamudo roka, poleg tega pa ga zastopa odvetnica, ki je seznanjena s tekom rokov v tovrstnih zadevah.

4. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeni sklep po pooblaščenki vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da kot prava neuka stranka ni vedel, da za zadeve po ZBPP roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami, zato bi moralo sodišče prve stopnje uporabiti določbe ZS, „kjer roki ne tečejo“ oziroma njegove tožbe ne bi smelo zavreči. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in izpodbijani sklep „odpravi“.

5. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. V obravnavani zadevi ni sporno, da je treba šteti, da je bila pritožniku izpodbijana odločba vročena dne 30. 7. 2021, niti to, da je tožbo oddal priporočeno na pošto dne 9. 9. 2021. Kolikor je mogoče povzeti (po sicer ne povsem konsistentnih) pritožbenih navedbah pa je sporno, ali je sodišče prve stopnje ravnalo prav oziroma v skladu z zakonom, ko je zadevo štelo za nujno in je tožbo zavrglo kot prepozno kljub tožnikovi pravni nevednosti.

8. Vrhovno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da gre v obravnavanem primeru za nujno zadevo na podlagi izrecne in nepogojne določbe četrtega odstavka 34. člena ZBPP. Ravnanje sodišča v takih primerih prav tako izrecno predpisuje tretji odstavek 83. člena ZS, po katerem v nujnih zadevah procesni roki tečejo tudi med sodnimi počitnicami. To pomeni, da sodišče ne more „izbirati“ med tekom rokov po različnih zakonih, kot je mogoče razumeti tožbene navedbe. Določbe teh zakonov si namreč med seboj ne konkurirajo, temveč se dopolnjujejo in skupaj urejajo procesno situacijo kot celoto. Sodišče prve stopnje je to ureditev uporabilo pravilno in za to navedlo jasne, logične in celovite razloge, s katerimi se Vrhovno sodišče brez pridržkov strinja.

9. Podobno velja tudi za pritožnikovo sklicevanje na njegovo pravno nevednost. Že sodišče prve stopnje je navedlo, da je pritožnika zastopala pooblaščenka, ki je odvetnica, zato se pritožnik tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne more sklicevati na svojo lastno nevednost, saj je smisel zastopanja po odvetniku prav strokovna pomoč stranki, ki sama nima potrebnega pravnega znanja. Kljub temu pa Vrhovno sodišče dodaja še, da je odločba, ki jo je pritožnik želel izpodbijati z zavrženo tožbo, opremljena tudi s pravilnim pravnim poukom, ki kot rok za vložitev tožbe navaja 30 dni in pri tem sodnih počitnic niti ne omenja. S tem je bila tudi prava nevešči stranki, ki bi se zgolj držala napotkov v pravnem pouku, ustrezno zagotovljena možnost pravočasne vložitve tožbe.

10. Ob upoštevanju navedenih razlogov in ker ni naletelo na razloge, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (76. člen v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1)