Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 250/2012

ECLI:SI:VSLJ:2012:CST.250.2012 Gospodarski oddelek

postopek prisilne likvidacije razlogi za začetek likvidacijskega postopka razlog za začetek stečajnega postopka predujem za kritje stroškov
Višje sodišče v Ljubljani
5. september 2012
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka.

Teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog O. za začetek postopka prisilne likvidacije. Tako je odločilo, ker predlagatelj ni v po sodišču odrejenem roku založil predujma za kritje začetnih stroškov postopka ali predložil odločbo, s katero mu je bila odobrena brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila tega predujma.

2. Zoper navedeni sklep se je predlagatelj pravočasno pritožil, smiselno pa je uveljavljal pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Prvostopenjsko sodišče je sicer pravilno ugotovilo, da 421. člen ZFPPIPP določa smiselno uporabo pravil stečajnega postopka oziroma postopka zaradi insolventnosti, in da določbe 233. člena ZFPPIPP v citirani napotitveni določbi ni zaslediti, zmotno pa je po presoji pritožbenega sodišča sklepanje prvostopenjskega sodišča, da je glede na ostala določila, na katera smiselno uporabo napotuje 421. člen ZFPPIPP, v postopku prisilne likvidacije nujno potrebna in smiselna tudi uporaba 233. člena ZFPPIPP oziroma je zakonska odsotnost navedenega člena v postopkih prisilne likvidacije že na prvi pogled nesmiselna.

5. Kot bo obrazloženo v nadaljevanju, se prav razlaga prvostopenjskega sodišča izkaže kot zmotna. Pritožbeno sodišče pri tem izhaja iz temeljne razlike v razlogih za začetek stečajnega in likvidacijskega postopka. Razlog za začetek stečajnega postopka je insolventnost družbe, torej tak gospodarski (finančni in premoženjski položaj) družbe, zaradi katerih le-ta svojih obveznosti ne more pravočasno in v celoti poplačati. Razlogi za začetek postopka prisilne likvidacije pa so pravni in ne ekonomski, kot je to v primeru začetka stečajnega postopka. Likvidacijski postopek celo predpostavlja, da ima družba, nad katero se vodi postopek prisilne likvidacije, dovolj premoženja za poplačilo vseh njenih obveznosti, torej tudi za poplačilo stroškov izvedbe likvidacijskega postopka (primerjaj 423. člen ZFPPIPP). Ker je predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka namenjen kritju tistih stroškov, ki nastanejo tudi, če se izkaže, da je stečajna masa neznatne vrednosti in se stečajni postopek konča brez razdelitve upnikom (ZFPPIPP – razširjena uvodna pojasnila dr. Nina Plavšak, GV Založba, Ljubljana 2008, stran 173), se ob zgoraj navedeni predpostavki zadostnega premoženja družbe, nad katero naj bi se vodil postopek prisilne likvidacije, uporaba določbe 233. člena ZFPPIPP ne izkaže kot smiselna tudi v postopku prisilne likvidacije. Drugače povedano: teleološka razlaga določbe 421. člena ZFPPIPP torej pokaže upravičenost odsotnosti smiselne uporabe 233. člena ZFPPIPP v postopku prisilne likvidacije in zato ne gre niti za pravno praznino, niti za upravičenost razlage določb ZFPPIPP prvostopenjskega sodišča, ki je posledično svojo odločitev zmotno oprlo na določbe 233. člena ZFPPIPP.

6. Utemeljeni pritožbi predlagatelja je zato pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP razveljavilo.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia