Jedro

Mladoletni otrok je upravičenec do preživnine. Tožba za zvišanje preživnine je tožba preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, zato določbe čl. 123/1 ZZZDR in čl. 132 ZZZDR podeljujejo aktivno legitimacijo mladoletnemu otroku, njegova mati zato ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da naj toženec plačuje za mld. upravičenca višjo preživnino od že določene.

Izrek

Pritožbi toženca se ugodi in se sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (točki 1 in 3 izreka) spremeni tako, da v tem delu poslej glasi: Zavrne se tožbeni zahtevek, da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati toženec D. P., P. ..., R., za preživljanje mladoletnega T. L. P., roj. 18. 9. 2002, določena z dogovorom o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine na Centru za socialno delo M., št. ... z dne 25. 10. 2002, nazadnje valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo M. z dne 31. 3. 2008 na 52,22 EUR mesečno, od 1. 11. 2007 zviša tako, da je toženec dolžan plačevati za preživljanje mladoletnega T. L. P. preživnino v višini 165,00 EUR mesečno, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke zvišane preživnine v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije o uskladitvi preživnin. Od zapadlih in neplačanih obrokov preživnin je toženec dolžan plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega obroka dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo, in da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške pravdnega postopka.

Tožeča stranka in tožena stranka sami nosita vsaka svoje stroške pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje.

Pritožbo tožeče stranke se zavrne in se potrdi sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (tč. 2 izreka).

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka 68,85 EUR v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude do plačila.

Tožeča stranka sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo: - da se preživnina, ki jo je dolžan plačevati toženec za preživljanje mladoletnega T. L. P., rojenega 18. 9. 2002, določena z dogovorom o dolžnosti, višini in usklajevanju preživnine na Centru za socialno delo M., št. ... z dne 25. 10. 2002, nazadnje valorizirana po obvestilu o uskladitvi preživnine Centra za socialno delo M. z dne 31. 3. 2008 na 52,22 EUR mesečno, od 1. 11. 2007 zviša tako, da je toženec dolžan plačevati za preživljanje mladoletnega T. L. P. preživnino v višini 165,00 EUR mesečno, in sicer do pravnomočnosti sodbe zapadle obroke zvišane preživnine v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v bodoče dospele obroke pa do vsakega 15. dne v mesecu za tekoči mesec in to v zneskih, ki so določeni s to sodbo, do prve uskladitve preživnin z gibanjem življenjskih stroškov in osebnih dohodkov, odtlej dalje pa v valoriziranih zneskih, določenih po vsakokratnem sklepu Vlade Republike Slovenije o uskladitvi preživnin. Od zapadlih in neplačanih obrokov preživnin je toženec dolžan plačati zakonske zamudne obresti od zapadlosti vsakega obroka dalje do plačila, vse v 15 dneh pod izvršbo (1. točka izreka sodbe prve stopnje), - da se tožbeni zahtevek v presežku za še zahtevano zvišanje preživnine do 260,00 EUR mesečno od 1. 11. 2007 dalje zavrne (2. točka izreka sodbe prve stopnje), - da je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 49,92 EUR v 15 dneh, po preteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi (3. točka izreka sodbe prve stopnje).

Pravdni stranki sta s pravočasnima pritožbama izpodbijali sodbo sodišča prve stopnje, in sicer toženec je sodbo izpodbijal v prisodilnem delu, to je v točki 1 izreka, tožnica pa je izpodbijala sodbo v zavrnilnem delu in odločitvi o stroških, to je v točkah 2 in 3 izreka.

Toženec je v pritožbi uveljavljal vse tri pritožbene razloge iz I. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlagal, da pritožbeno sodišče razveljavi sodbo prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podredno pa je predlagal spremembo sodbe tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne in tožeči stranki naloži v plačilo vse stroške tega postopka, v primeru zamude tudi zakonske zamudne obresti. Navajal je, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker je napačno ocenilo potrebe mladoletnega T. L., napačno je ugotovilo toženčeve preživninske zmožnosti, ko je ugotovilo dohodek v enaki višini pred in po prenehanju delovnega razmerja in pravno zmotno je zaključilo, da so se njegove materialne in pridobitne zmožnosti izboljšale v večji meri, kot pri tožnici.

Tožnica pa je v pritožbi uveljavljala pritožbena razloga zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in zmotno uporabo materialnega prava (2. in 3. točka I. odst. 338. čl. ZPP) ter predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da določi tožencu dolžnost plačevati mesečno preživnino za mladoletnega T. L. P. v višini 260,00 EUR od 1. 11. 2007 dalje. Podredno pa je predlagala razveljavitev sodbe prve stopnje v izpodbijanem delu in vrnitev sodišču prve stopnje v tem obsegu v novo sojenje. V pritožbenih navedbah tožnica ni konkretizirala pritožbenega razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, temveč je izpodbijala le pravni zaključek sodišča prve stopnje o določeni višini primerne odškodnine in navajala, da je določena preživnina 165,00 EUR prenizka, da znaša pravična preživnina, določena v skladu s potrebami otroka in zmožnostjo obeh roditeljev, vsaj 260,00 EUR mesečno. Navajala je še, da sodišče prve stopnje glede odločitve o stroških postopka ni pravilno ugotovilo tožničinega uspeha v pravdi, ko je ugotovilo uspeh z matematičnim izračunom glede na znesek zvišane preživnine v primerjavi z zahtevanim zvišanjem. Ker je tožnica uspela dokazati spremenjene okoliščine in tudi potrebno zvišanje zneska preživnine, je njen pravdni uspeh dejansko 85 %.

Toženec je odgovoril na tožničino pritožbo in v svojem odgovoru navedel, da prereka tožničine pritožbene navedbe ter predlaga zavrnitev njene pritožbe. Navajal je še, da predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka tudi iz razloga zmotne uporabe materialnega prava zaradi pomanjkanja aktivne legitimacije tožnice, na kar mora pritožbeno sodišče sicer paziti po uradni dolžnosti.

Toženčeva pritožba je utemeljena, tožničina pritožba pa ni utemeljena. Toženčev odgovor na pritožbo pa ni bil potreben, saj ni prispeval k presoji utemeljenosti tožničine pritožbe.

Toženec v pritožbi ni konkretiziral uveljavljanega pritožbenega razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka, tistih bistvenih kršitev postopka, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, pa po ugotovitvi pritožbenega sodišča niso podane (II. odst. 350. čl. ZPP).

Pritožbeno sodišče mora po uradni dolžnosti paziti na pravilno uporabo materialnega prava (II. odst. 350. čl. ZPP), torej tudi v primeru, ko stranka, ki s pritožbo izpodbija odločitev sodišča prve stopnje, tega pritožbenega razloga ne uveljavlja ali pa ga uveljavlja, pa ga ne konkretizira.

Starševska dolžnost preživljanja mladoletnih otrok izhaja iz določbe I. odst. 123. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR, Ur. l. RS, št. 69/2004), torej je mladoletni otrok upravičenec do preživnine, ki mu jo morajo dajati starši. Določba 132. čl. ZZZDR pa določa, da sodišče na zahtevo upravičenca ali zavezanca zviša, zniža, ali odpravi z izvršilnim naslovom določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena.

Vprašanje legitimacije (aktivne in pasivne) v sporu zaradi preživljanja je materialnopravne narave. V obravnavanem primeru gre za tožbo za zvišanje preživnine, torej za tožbo preživninskega upravičenca proti preživninskemu zavezancu, zato zgoraj citirane zakonske določbe podeljujejo aktivno legitimacijo v sporu za zvišanje preživnine mladoletnemu otroku pravdnih strank.

Tožnica, ki je mati in zakonita zastopnica mladoletnega otroka, ki je upravičenec do preživnine in s tem aktivno legitimiran za zahtevek za zvišanje preživnine, ne more v svojem imenu s tožbo zahtevati, da naj toženec plačuje za mladoletnega upravičena višjo preživnino od že določene, ker njen takšen tožbeni zahtevek po materialnem pravu ni utemeljen, saj mati preživninskega upravičenca ni aktivno legitimirana za takšno tožbo.

Pritožbeno sodišče je glede na obrazloženo pritožbi toženca ugodilo, ker je utemeljena iz zgoraj navedenega materialnopravnega razloga (ne pa zaradi utemeljenosti toženčevih pritožbenih navedb) in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem prisodilnem delu (točka 1 izreka) spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek tožnice v tem delu zavrnilo (5. alineja 358. čl. ZPP).

Pritožba tožnice je iz zgoraj navedenega razloga neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem zavrnilnem delu (točka 2 izreka). Odločitev sodišča prve stopnje v tem delu je materialnopravno pravilna, čeprav sodišče prve stopnje za svojo sicer pravilno odločitev ni navedlo pravilnih materialnopravnih razlogov. Zahtevek tožnice je pravilno zavrnjen iz razloga, ker tožnica po materialnem pravu ni upravičena zahtevati zvišanja preživnine v svojem imenu za mladoletnega otroka in njen zahtevek ni utemeljen.

V primeru, ko pritožbeno sodišče spremeni odločbo sodišča prve stopnje, zoper katero je vloženo pravno sredstvo, tudi odloči o stroških vsega postopka, tako določa II. odst. 165. čl. ZPP.

Iz toženčevega odgovora na tožbo (list. št. ...) izhaja izrecen toženčev predlog: “da stroške tega pravdnega postopka nosi vsaka stranka sama”. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da tega svojega predloga toženec v nobenih od kasnejših pisnih vlog in tudi ne v navedbah na zapisnik o glavni obravnavi tekom pravnega postopka ni preklical oziroma nadomestil z drugačnim predlogom glede odločitve o stroških, niti ni izrecno zahteval povrnitve pravdnih stroškov pred koncem glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Tudi v dopisu z dne 5. 12. 2008 (list. št. ...), s katerim so toženčevi pooblaščenci obvestili sodišče, da na glavno obravnavo 8. 12. 2008 ne bodo pristopili, ni izrecne zahteve za povrnitev stroškov postopka, temveč zgolj navedba o predloženem stroškovniku in v prilogi predložen stroškovnik. V pritožbi pa je toženec navedel, da naj pritožbeno sodišče naloži v plačilo tožnici vse stroške tega postopka.

Pritožbeno sodišče je zato sprejelo zaključek, da je toženec šele v pritožbi zahteval povrnitev tudi stroškov pred sodiščem prve stopnje, kar je prepozno glede na določbo III. odst. 163. čl. ZPP, zato mora sam nositi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, kar je skladno z njegovim predlogom, podanim pred sodiščem prve stopnje.

Tožnica pa mora sama nositi svoje stroške postopka pred sodiščem prve stopnje, ker s tožbenim zahtevkom ni uspela (I. odst. 154. čl. ZPP).

Toženec je uspel s pritožbo in je tudi zahteval povrnitev stroškov pritožbenega postopka, le-te je priglasil v obsegu za sestavo pritožbe 250 odvetniških točk in pripadajoč 20 % davek na dodano vrednost, v odgovoru na pritožbo pa je priglasil stroške v obsegu 330,48 točk (za sestavo odgovora na pritožbo in materialne stroške) s pripadajočim 20 % DDV, kar ob vrednosti točke 0,459 znaša skupaj 289,39 EUR (137,70 EUR za pritožbo in 151,69 EUR za odgovor na pritožbo). Že uvodoma je bilo obrazloženo, da odgovor na pritožbo ni bil potreben, zato tudi stroški za sestavo le-tega niso potrebni stroški pravdnega postopka in jih mora nositi toženec sam (I. odst. 155. čl. ZPP).

Po pregledu stroškovnika je pritožbeno sodišče ugotovilo, da so obsegali potrebni stroški za sestavo pritožbe v skladu z veljavno Odvetniško tarifo (OZ, Ur. l. RS, št. 67/2003) 125 točk po tarifni številki 21/1 v zvezi s tar. št. 18/2e, kar skupaj s pripadajočim davkom na dodano vrednost ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša 68,85 EUR, ker je po navedenih tar. št. odvetnik upravičen za sestavo pritožbe v pravdi zaradi zakonitega preživljanja le do 125 točk in ne 250 točk, kot je bilo priglašeno.

Tožnica mora torej tožencu tako odmerjene stroške pritožbenega postopka plačati v 15 dneh od vročitve te sodbe, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ker je toženec v pritožbi zahteval zakonske zamudne obresti od stroškov postopka (II. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 155. čl. ZPP).

Tožnica pa tudi s pritožbo ni uspela, zato mora sama nositi svoje pritožbene stroške (I. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 154. čl. ZPP).