Jedro

Ko prvostopno sodišče torej pod točko II svojega sklepa zatrjuje, da je v obravnavani zadevi V.V. storil nekaj, kar je lahko storil, saj je dejanje, h kateremu ga je nagovarjal oziroma za katero je posredoval obdolženi K. in je opisano pod točko I izreka, bil R. upravičen opraviti, istočasno pa se pod točko I izpodbijanega sklepa zatrjuje, da je K.K. nagovarjal k izvršitvi uradnega dejanja, ki se ne bi smelo opraviti, je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženega R.R., ko prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP.

Izrek

Pritožbi zagovornika obdolženega R.R. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje pod točko I izreka razveljavi ter zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje pod točko I izreka na podlagi določbe prvega odstavka 167. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) odločilo, da se zoper obdolženega R.R. opravi preiskava zaradi kaznivega dejanja sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje po tretjem v zvezi z drugim odstavkom 263. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), pod točko II izreka pa je bila zahteva za preiskavo zoper obdolženega V.V. zaradi kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena ZKP zavrnjena.

2. Zoper tak sklep se je v delu, ki se nanaša na obdolženega R.R., pod točko I izpodbijanega sklepa, pritožil zagovornik obdolženega K. iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagal, da izpodbijani sklep razveljavi ter zahtevo za preiskavo zavrne.

3. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da je pritožba utemeljena.

4. Pritrditi je potrebno zagovorniku obdolženega R.R., ki prvostopnemu sodišču očita, da prvostopni sklep v izpodbijanem delu vsebuje zgolj "navidezno obrazložitev utemeljenosti suma, sicer pa je vsebinsko izrazito pomanjkljiv". Tudi po oceni pritožbenega sodišča je namreč sklep prvostopnega sodišča pomanjkljivo obrazložen, v njem ni razlogov o vseh odločilnih dejstvih, ti ki so, pa so nejasni in v nasprotju sami s seboj.

5. Pod točko I izpodbijanega sklepa je prvostopno sodišče tako odločilo, da se zoper obdolženega R.R. opravi preiskava, ker je podan utemeljen sum, da je izrabil svoj resnični vpliv in posredoval, da bi se opravilo uradno dejanje, ki se ne sme opraviti, ker je ...nagovoril svojega sodelavca V.V., da je odložil izvršbo... na nepremičninah D.G.. V nadaljevanju, pod točko II izpodbijanega sklepa, pa je prvostopno sodišče zahtevo za preiskavo zoper V.V. zavrnilo. Presodilo je namreč, da dejanje, ki ga je V.V. izvršil na podlagi že opisanega posredovanja R.R., ko je pripravil predlog za odlog davčne izvršbe na nepremičninah D.G., ne predstavlja kaznivega dejanja oziroma ne daje podlage za utemeljen sum, da bi obdolženi V.V. storil očitano kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic po prvem odstavku 257. člena KZ-1. Iz opisa kaznivega dejanja po oceni prvostopnega sodišča namreč ni razvidno, na kakšni pravni podlagi obtožba zatrjuje, da V.V. ne bi smel odložiti izvršbe in da je zato njegovo ravnanje protipravno. In če dejanje V.V. ni protipravno, potem tudi D.G. ni pridobil nobene premoženjske koristi, saj je takšna korist lahko le korist od nezakonitega uradnega dejanja, ne pa od uradnega dejanja, glede katerega je imel V.V. pristojnost, da ga opravi in da torej prošnji D.G. ugodi in izvršbo odloži. Ob tem pa se je prvostopno sodišče (točka 23 izpodbijanega sklepa) sklicevalo tudi na izpovedbe nekaterih prič, ki so med drugim izpovedale, da je bilo ravnanje V.V. v skladu z ustaljeno zakonsko ureditvijo, zaradi česar R. tudi ni bilo mogoče očitati storitve obravnavanega kaznivega dejanja. Ob takšnih zaključkih prvostopnega sodišča, ko prvostopno sodišče torej pod točko II svojega sklepa zatrjuje, da je v obravnavani zadevi V.V. storil nekaj, kar je lahko storil, saj je dejanje, h kateremu ga je nagovarjal oziroma za katero je posredoval obdolženi K. in je opisano pod točko I izreka, bil R. upravičen opraviti, istočasno pa se pod točko I izpodbijanega sklepa zatrjuje, da je K. K. nagovarjal k izvršitvi uradnega dejanja, ki se ne bi smelo opraviti, je potrebno pritrditi pritožbenim navedbam zagovornika obdolženega R.R., ko prvostopnemu sodišču očita bistvene kršitve iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Odločitev, ki jo je v izpodbijanem sklepu sprejelo prvostopno sodišče, je namreč ne le kontradiktorna, sama s seboj v nasprotju, temveč izpodbijani sklep v navedeni smeri, kot to izpostavlja pritožba, tudi nima ustreznih razlogov.

6. Pritožbeno sodišče pa ob navedenem dodaja še, da sicer drži, da je v skladu z drugim odstavkom 263. člena ZKP kaznivo posredovanje tudi pri zakonitem uradnem dejanju, torej pri uradnem dejanju, ki bi se sicer moralo ali smelo opraviti, kot to v točki 18 izpodbijanega sklepa navaja prvostopno sodišče, ki pa pri tem prezre, da državno tožilstvo obdolženemu K. v zahtevi za preiskavo očita posredovanje pri dejanju, ki se ne bi smelo opraviti in ne posredovanje pri dejanju, ki bi se smelo opraviti.

7. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi zagovornika obdolženega K. in je izpodbijani sklep razveljavilo ter odločilo, da se zadeva v izpodbijanem delu glede na ugotovljene kršitve ponovno vrne prvostopnemu sodišču v novo odločanje.

8. V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje odpravilo ugotovljene kršitve, v kolikor bo vztrajalo pri svoji odločitvi, da je zahteva za preiskavo glede očitanega kaznivega dejanja utemeljena, bo takšno svoje stališče tudi ustrezno obrazložilo z navedbo razlogov oziroma okoliščin, ki izhajajo iz konkretnih dokazov in potrjujejo, da je zahteva za preiskavo utemeljena.

9. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.