Jedro

Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.

Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.

Izrek

I. Reviziji se ugodi in se sklepa sodišč druge in prve stopnje razveljavita.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v postopku izterjave sodne takse delno ugodilo ugovoru tožeče stranke zoper nalog za izterjavo sodne takse za pritožbo tako, da je določilo novo višino sodne takse 6.525,00 EUR. Zato je prvotni plačilni nalog razveljavilo in sklenilo, da se izda novega, ki je sestavni del sklepa. Zavrnilo pa je ugovor tožeče stranke, da obveznost plačila sodne takse ne obstaja.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranka zavrnilo in prvostopenjski sklep potrdilo.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 95/2018-11 z dne 18. 12. 2018 dopustilo revizijo glede vprašanja, ali gre v konkretnem primeru taksne obveznosti za strošek stečajnega postopka.

4. Na podlagi navedenega sklepa tožeča stranka vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da Vrhovno sodišče reviziji ugodi in sklepa sodišč druge in prve stopnje spremeni.

5. Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija je dovoljena.

7. Čeprav je Vrhovno sodišče revizijo v tej zadevi dopustilo, je pred njeno vsebinsko obravnavano moralo presoditi, ali je revizija zoper sklep, izdan v postopku izterjave sodne takse, sploh dovoljena.

8. Po določbi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah (Uradni list RS št. 37/2008 do 16/2019, v nadaljevanju ZST-1) se v postopkih odločanja glede plačil sodnih taks po tem zakonu smiselno uporabljajo določbe zakonov, ki urejajo posamezne postopke, za katere se plačujejo sodne takse, razen če ta zakon ne določa drugače. Postopek izterjave sodne takse je predpisan z določbami 34, 34.a in 35. člena ZST-1. Začne se z izdajo plačilnega naloga (prvi odstavek 34. člena), zoper katerega je dopustno vložiti ugovor (prvi odstavek 34.a člena), zoper sklep o ugovoru pa je dopustno vložiti pritožbo (četrti odstavek 34.a člena). O reviziji ZST-1 nima nobene določbe – niti o njeni dovoljenosti niti o njeni nedovoljenosti. Pač pa naslov 34.a člena ZST-1 „pravna sredstva zoper plačilni nalog“ odpira vprašanje, ali je nabor pravnih sredstev s to določbo izčrpan ali pa je zoper sklep o pritožbi dovoljeno vložiti revizijo.

9. To, da 34.a člen ZST-1 posebej ne določa, da je v postopku izterjave sodne takse dovoljena tudi revizija, ne more pomeniti, da revizije ni. Pomeni lahko samo to, da ta zakon o dovoljenosti revizije nima nobene določbe. V našem pravnem sistemu je bilo v vseh primerih, ko je bila z zakonom predpisana smiselna uporaba določb zakona o pravdnem postopku in ko je hotel zakonodajalec izključiti revizijo kot izredno pravno sredstvo, to izrecno določeno1. K temu je treba dodati še to, da je bila z novelo ZPP-E izostrena ustavna vloga Vrhovnega sodišča, da zaradi zagotavljanja enotnosti sodne prakse v revizijskem postopku odloča (samo) o pomembnih pravnih vprašanjih, pri čemer v postopku dopustitve revizije samo ugotovi, ali se v posamezni zadevi tako vprašanje zastavlja ali ne. Dokaz, da se lahko tudi v postopku izterjave sodne takse obravnavajo pomembna pravna vprašanja, je prav obravnavana zadeva, ki pa ni prva taka zadeva pred Vrhovnim sodiščem2. Zato je treba glede na določbo tretjega odstavka 1. člena ZST-1 glede vprašanja dovoljenosti revizije smiselno uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki veljajo za postopek, v katerem sodišče izterjuje neplačano sodno takso.

10. Po določbi prvega odstavka 384. člena ZPP je revizija dovoljena zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan. Postopek izterjave sodne takse sicer teče znotraj pravdnega postopka. Vendar pa vsebinsko to ni del pravdnega postopka, pač pa je znotraj tega postopka samostojen postopek. Kadar je zoper sklep o pritožbi zoper sklep o zavrnitvi ugovora zoper plačilni nalog vložena pritožba, je s sklepom sodišča druge stopnje o njej postopek izterjave sodne takse pravnomočno končan. S smiselno uporabo določbe prvega odstavka 384. člena ZPP je torej zoper ta pravnomočni sklep dovoljena revizija.

11. Revizija je utemeljena.

12. Iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, na katere je revizijsko sodišče vezano (tretji odstavek 370. člena ZPP), izhajajo naslednja pravno relevantna dejstva: - Tožeča stranka je 17. 10. 2017 vložila pritožbo zoper sodbo in hkrati predlagala odlog plačila sodne takse zanjo. Sodišče prve stopnje je 6. 3. 2018 predlog za odlog plačila zavrnilo in 18. 5. 2018 tožeči stranki vročilo nalog za plačilo sodne takse.

- Zoper tožečo stranko se je 8. 11. 2017 začel stečajni postopek.

13. Sodišči prve in druge stopnje sta odločili, da je v tem primeru sodna taksa za pritožbo strošek stečajnega postopka. Po stališču sodišča prve stopnje zato, ker je zapadlost njenega plačila nastopila po začetku stečajnega postopka. Pritožbeno sodišče pa je zavzelo stališče, da je obveznost plačila sodne takse z vložitvijo pritožbe sicer nastala, ne pa tudi terjatev sodišča za njeno plačilo.

14. Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) terjatve za plačilo sodne takse nikjer ne ureja drugače od ostalih terjatev. Po določbi prvega odstavka 296. člena ZFPPIPP mora upnik v stečajnem postopku prijaviti terjatev, nastalo do začetka stečajnega postopka. Zamuda tega roka ima za posledico prenehanje terjatve v razmerju do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP). Stroški stečajnega postopka pa so po določbi prvega odstavka 354. člena ZFPPIPP tiste obveznosti stečajnega dolžnika, ki nastanejo po začetku stečajnega postopka (razen če zakon določa, da se tudi te plačajo po pravilih o plačilu terjatev upnikov).

15. Po določbi 1. točke prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) nastane taksna obveznost za pritožbeni postopek ob vložitvi pritožbe. V obravnavani zadevi je bilo to 17. 10. 2017. Takrat je torej nastala obveznost tožeče stranka plačati sodno takso. Za vsako denarno obveznost dolžnika nujno obstaja terjatev upnika za izpolnitev te obveznosti. Nastanek take obveznosti torej nujno pomeni hkratni nastanek terjatve za njeno izpolnitev. Kaj se bo kasneje dogajalo s to obveznostjo oziroma terjatvijo, za vprašanje njenega obstoja ni pomembno. Ni pomembno, ali bo njeno plačilo morda odloženo, ali se bo zaradi neplačila takse pritožba štela za umaknjeno, taksa pa zaradi tega znižala, in podobno. Vse to so vprašanja zapadlosti taksne obveznosti, njene izterjave ali pa njene spremembe.

16. Odgovor na dopuščeno vprašanje je torej takle: Terjatev za plačilo sodne takse je v konkretnem primeru nastala pred začetkom stečajnega postopka, zato obveznost za njeno plačilo ni strošek stečajnega postopka.

17. Revizijsko sodišče je tako ugotovilo, da sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili določbe materialnega prava o obstoju obravnavane terjatve kot stroška stečajnega postopka. Njuna sklepa o izterjavi sodne takse je Vrhovno sodišče zato razveljavilo (smiselno po prvem odstavku 380. člena ZPP – smiselno zato, ker sprememba izpodbijanih sklepov glede na njihovo naravo ni mogoča). Ker je terjatev za plačilo takse navadna terjatev, ki se po načelu koncentracije (227. člen ZFPPIPP) lahko poplača samo v stečajnem postopku, njena izterjava v postopku izterjave sodne takse po ZST-1 ni dopustna. Zato zadeva tudi ni vrnjena sodišču prve stopnje v nov postopek.

18. Odločitev o pravdnih stroških celega postopka je odvisna od uspeha strank v njem. Zato je revizijsko sodišče pridržalo odločanje o stroških revizijskega postopka za končno odločbo v tem gospodarskem sporu.

19. Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP). Sodnik Tomaž Pavčnik je napovedal pritrdilno ločeno mnenje.

1 Glej na primer drugi odstavek 121. člena ZFPPIPP, tretji odstavek 120. člena ZZK-1, 34. člen ZNP, prvi odstavek 10. člena ZIZ (pred novelo ZIZ-L), 16. člen ZSReg (pred uveljavitvijo ZNP-1) 2 Glej sklep VS RS II Ips 87/2014 z dne 7. 1. 2016. ******************************

PRITRDILNO LOČENO MNENJE VRHOVNEGA SODNIKA TOMAŽA PAVČNIKA [Povezava na pdf dokument](/mma_bin.php?static_id=2019092515312787 "Povezava na pdf dokument")