Jedro

Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS. Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira prvi odstavek 39. člena ZDZdr v zvezi s 53. členom ZDZdr. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... še najdalj do 15. 6. 2017. 2. Zoper tak sklep se pravočasno in iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje pridržana oseba. Predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje ali spremembo sklepa. Pritožnica navaja, da ne ogroža huje svojega zdravja in življenja ali zdravja in življenja drugih. Prepričana je, da je kakršnokoli ogrožanja mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. 3. Pritožba je utemeljena.

4. Prisilna hospitalizacija na zaprtem oddelku psihiatrične bolnice pomeni resen poseg v pravico do osebne svobode iz 16. člena Ustave RS in pravico do prostovoljnega zdravljenja iz 51. člena Ustave RS.1 Ta omejitev je dopustna, kadar so podani posebej utemeljeni razlogi, ki jih konkretizira 1. odstavek 39. člena Zakona o duševnem zdravju (v nadaljevanju ZDZdr) v zvezi s 53. členom ZDZdr2. Ti pogoji morajo biti ugotovljeni konkretno in vsebinsko, kar mora biti v sklepu jasno obrazloženo, v nasprotnem primeru zahtevam, navedenim v prvem delu tega odstavka, ni zadoščeno, poseg v osebno svobodo in pravico do zdravljenja pa ne prestane testa sorazmernosti. Sodišče (ne izvedenec) je tisto, ki mora vselej opraviti presojo, ali je prisilno pridržanje v posameznem primeru dejansko nujno (ultima ratio).

5. Pritožnica ne nasprotuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da gre pri njej za izraženo psihotično sliko s pestro psihotično simptomatiko: nanašalnimi blodnjami, preganjalnimi blodnjami, večvrstnimi zaznavnimi motnjami in bolezensko spremenjenim logičnim sistemom. A duševna bolezen sama po sebi ni razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje.

6. Nesposobnost pacienta zavzeti distanco do svojega doživljanja in razumeti potrebo po zdravljenju, sama po sebi tudi še ne more biti razlog za obvezno psihiatrično zdravljenje.

7. Pritožnica utemeljeno poudarja, da iz obrazložitve izpodbijanega sklepa ni mogoče ugotoviti, katere so okoliščine, ki kažejo na to, da huje ogroža svoje zdravje ali si povzroča hujšo premoženjsko škodo. Sodišče sicer nekonkretizirano navrže, da si škodi v socialnih odnosih3, a ni jasno, kako bi s tem sebi ali drugim povzročala hujšo škodo. Podobno nekonkretizirano (in zato nepreverljivo) je tudi stališče, da bi zato, ker je izkazovala verbalno nasilje (ker je sama povedala, da je "rjula" na ljudi) lahko prišlo tudi do fizičnega nasilja. Iz zapisa o upiranju ob sprejemu v bolnišnico tudi ni mogoče sklepati o hujši nevarnosti za zdravje in življenje drugih.

8. Ker v izpodbijanem sklepu torej ni razlogov o odločilnih dejstvih, ga ni mogoče preizkusiti. Višje sodišče ga je zato na podlagi 3. točke 365. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) razveljavilo in zadevo vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Kršitev je namreč takšna, da je glede na njeno naravo ne more odpraviti samo (1. odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP). Ker je sodišče prejelo obvestilo, da je bila pritožnica 31. 5. 2017 premeščena na odprti oddelek, posebni napotki sodišču prve stopnje za nadaljnje delo niso potrebni.

1 Prim. odločbo Ustavnega sodišča RS U-I-60/03. 2 Hkrati morajo biti izpolnjeni vsi naslednji pogoji: - če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim, - če je ogrožanja iz prejšnje alineje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje ter - če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo). 3 To je zanjo in druge morda neprijetno, ne zadošča pa standardu "hujšega ogrožanja življenja, zdravja ali premoženja".