Jedro

Kot je že zapisalo prvo sodišče, ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo ugotovilo, da znaša solastniški delež tožnika na skupnem premoženju, ki obsega parc. št. 4/1 ID znak ... in parc. št. 4/6 ID znak ..., obe k. o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo v izmeri 182,80 m2, dvorišče in cesto 60 %, toženke pa 40 % (točka I. izreka sodbe). Kar je zahteval tožnik več ali drugače je sodišče zavrnilo (točka II. izreka sodbe). Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pravdnega postopka (točka III. izreka sodbe).

2. Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP pritožila toženka. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da so napačne ugotovitve sodišča, ki se nanašajo na dohodke (plače) pravdnih strank (12. točka sodbe) in da sodišče ni upoštevalo vseh obveznosti tožnika in tudi ne vseh prihodkov toženke. Napačna je ugotovitev sodišča (14. točka), ki se nanaša na mesečno plačilo posojil tožnika. Enako napačna je ugotovitev glede zneska 51.600,00 EUR, ki ga je toženka prejela decembra 2012 iz naslova skupnega premoženja z A. A. Nelogičen je zaključek sodišča v 18. točki obrazložitve glede višine sredstev, ki sta jih ena in druga stranka vložili v gradnjo hiše. Sodišče je pravilno ugotovilo, da je toženka sama v celoti skrbela za vsa gospodinjska dela, kljub temu pa tega ni upoštevalo pri prispevku toženke k skupnemu premoženju pravdnih strank in določitvi deležev na skupnem premoženju. Sodišče je nadalje prezrlo tudi osebna vozila, ki sta jih pravdni stranki imeli v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Zmotno je ugotovilo dejansko stanje, ki se nanaša na ugotovljene osebne dohodke in posojila strank. Ugotovilo je višino dohodkov in delo, ki jih je toženka namenjala za mesečno preživljanje, za gospodinjstvo, pri tem pa napačno zaključilo, da znaša delež tožnika na skupnem premoženju 60 %, delež toženke pa le 40 %. Čeprav bi moralo ob vsem povedanem ugotoviti ravno nasprotno oziroma bi moralo ugotoviti, da sta deleža pravdnih strank na skupnem premoženju enaka.

3. Tožnik je na pritožbo odgovoril. V odgovoru pojasnjuje svoje videnje spora s toženko in zavrača navedbe v pritožbi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Med pravdnima strankama ni sporno, da sta v obdobju od avgusta 2005 do julija 2013 živela v izvenzakonski skupnosti. V tem času sta kupila parc. št. 4/1 in 4/6, obe k. o. ..., kar v naravi predstavlja stanovanjsko stavbo, dvorišče in cesto. V zemljiški knjigi sta vpisana kot lastnika vsak do ½. Tožnik je v postopku delitve skupnega premoženja trdil, da je dejansko njegov delež večji od polovice, zato pa toženkin manjši (80 % proti 20 %). Zaradi povedanega je bil napoten na pravdo na ugotovitev višine deleža na skupnem premoženju.

6. Povzetki sodišča o višini plač pravdnih strank so pravilni in temeljijo na bančnih izpiskih. Toženka v pritožbi izpostavlja tožnikove dohodke za en mesec v vsakem letu v obdobju od 2005 do 2008, ki so dejansko nižji od povprečnih 1.300,00 EUR, vendar to ocene sodišča ne more spremeniti. Navedbe o velikem minusu na bančnem računu tožnika, velikem številu izvršb, pa so pavšalne in zato neupoštevne. Na drugi strani pa toženka za isto obdobje izpostavlja svoje prihodke na račun regresa in 13. plače, v letu 2007 pa tudi jubilejne nagrade. Zneski, ki jih navaja, se gibljejo od 829,00 EUR do 1.490,00 EUR letno. To pa, glede na vrednost premoženja, predstavlja zanemarljiv znesek.

7. Ne drži očitek, da je sodišče tožniku priznalo zneske iz naslova zavarovanj, delitve premoženja z I. Z. in iz naslova dohodnine, zneskov, ki jih je dobila toženka pa ne. Sodišče je jasno zapisalo, da določenih zatrjevanih toženkinih dohodkov ni upoštevalo, ker jih ni uspela dokazati. Določene dohodke, ki jih je toženka izkazala, je upoštevalo (točka 12) in sicer, da se je tožničina plača od začetka trajanja izvenzakonske skupnosti od približno 600,00 EUR povišala in v letu 2011 znašala povprečno 1.000,00 EUR. Poleg plače je prejemala kot že navedeno tudi letni regres, 13. plačo, leta 2007 pa je prejela še jubilejno nagrado. Upoštevalo je tudi toženkin prispevek k preživljanju, ki je bil višji od prispevka tožnika. Sodišče pa je povsem utemeljeno k prispevku tožnika poleg denarnih prispevkov upoštevalo tudi, da so mu več del na hiši naredili prijatelji, ki so mu s tem vrnili njegovo delo.

8. Ne drži očitek pritožbe, da je sodišče napačno ugotovilo dejansko stanje glede odplačila posojil, ki so bila obveznost tožnika. Nesporno je tožnik vzel tri kredite oziroma štiri, saj je enega nadomestil z novim, ugodnejšim. Prvega je vzel v letu 2007 in ga odplačeval do leta 2014 v višini 240,00 EUR mesečno. Drugi je iz leta 2008, mesečna anuiteta je znašala 378,00 EUR. Ta kredit je poplačal z novim ugodnejšim kreditom, ki ga je vzel leta 2010. Mesečna anuiteta se je iz 378,00 EUR znižala na 326,00 EUR. Tretji kredit je vzel pri D. v letu 2010, anuiteta je znašala 142,00 EUR. Vse tri mesečne anuitete skupaj so znašale 708,00 EUR, tako kot je pravilno zaključilo prvo sodišče. 9. Ni slediti pritožbi, ki trdi, da je toženka 51.600,00 EUR, ki jih je iz naslova delitve skupnega premoženja v decembru 2012 prejela od bivšega moža A. A., vložila v gradnjo hiše. Iz izpiska banke je razvidno, da je bil decembra 2012 prejeti znesek še konec aprila 2013 na toženkinem računu. Toženka pa tudi ni povedala, kaj se je kupilo oziroma naredilo na hiši v zadnjih dveh mesecih pred prenehanjem skupnosti. Gre za visok znesek in če bi bil denar dejansko porabljen za hišo, bi toženka to povedala že v prvi svoji vlogi. Utemeljen je pomislek sodišča v resničnost trditev toženke, da bi dva meseca pred prenehanjem zveze vlagala v hišo, kajti odnosi so bili tedaj že porušeni. Navedbe v pritožbi, da je toženka plačala servis čistilne naprave in tuš kabino, da je kupila kurjavo za novo sezono, obnovila stene v kleti, pa so pritožbene novote in zato neupoštevne (337/I člen ZPP). Tudi ne drži očitek, da je sodišče samo prišlo do napačnega zaključka, da je tožnica s prejetim denarjem kupila stanovanje v N. Do takšnega zaključka je sodišče prišlo iz razloga, ker je bil na izpisku banke v breme naveden znesek 40.000,00 EUR s pripombo „drugi del kupnine“. Ta podatek pa potrjuje domnevo, ki jo je izrazil priča A. A. (bivši partner toženke), da je toženka denar porabila za nakup novega stanovanja v N., kjer sedaj tudi prebiva.

10. Ne drži pritožbena navedba, da je sodišče prezrlo osebna vozila, ki sta jih pravdni stranki imeli v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Jasno je povedalo, da je toženka v postopku glede avtomobilov kot dokaz predlagala le poizvedbe o lastništvu teh, ne pa tudi koliko denarja (od prodaje in nakupa) je ostalo in bilo nato vloženo v gradnjo hiše. Tudi navedbe v pritožbi so pavšalne in zato neupoštevne.

11. Kot je že zapisalo prvo sodišče ugotavljanje deleža na skupnem premoženju ni računska operacija. Da je prispevek tožnika 10 % večji od prispevka toženke je ocena, ki jo sprejema tudi pritožbeno sodišče. Kot prispevek k skupnemu premoženju se poleg prispevka v denarju upošteva tudi druge oblike prispevkov, npr. skrb za družino. Upoštevaje vse prispevke, ki so bili rezultat dela partnerjev v času trajanja izvenzakonske skupnosti, je ocena prvega sodišča o različnih deležih – večjem tožnika in nekoliko manjšem toženke, pravilna.

12. Po zgoraj povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo relevantna dejstva primera. Zaključki izpodbijane sodbe pa so tudi materialnopravno pravilni. Do kršitev določb postopka, na katere sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) ni prišlo. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).