Jedro

Če je revizija, ki jo vloži pooblaščenec odvetnik, naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču, takega ravnanja pooblaščenca ni mogoče šteti za očitno pomoto v smislu osmega odstavka 112. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom (1. točka izreka sodbe in sklepa) na podlagi 7. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1, zavrglo revidentovo tožbo v delu, ki se nanaša na 1. točko izreka odločbe gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Novo mesto z dne 21. 10. 2009. Z izpodbijano sodbo (2. točka izreka sodbe in sklepa) pa je v preostalem delu (ki se nanaša na 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe gradbenega inšpektorja, to je glede izreka ničnosti inšpekcijskih odločb) tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo. Upravni organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo: v točki 1 izreka zavrnil revidentov predlog za odlog izvršbe odločbe z dne 29. 4. 2009; v točki 2 izreka zavrnil revidentov predlog za ugotovitev ničnosti odločbe gradbenega inšpektorja z dne 26. 6. 2007 in v 3. točki izreka zavrnil revidentov predlog za izrek ničnosti sklepa gradbenega inšpektorja z dne 6. 8. 2008. Z upravno odločbo in sklepom, katerih ugotovitev ničnosti revident zahteva, je bil revidentu izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje zidanega stanovanjskega objekta na tam navedenem zemljišču in dovoljena prisilna izvršba izrečenega inšpekcijskega ukrepa. Tožena stranka je z odločbo z dne 1. 12. 2009 revidentovo pritožbo, vloženo le zoper 2. in 3. točko izreka prvostopenjske upravne odločbe, zavrnila.

2. Zoper pravnomočno sodbo (2. točko izreka sodbe in sklepa) je revident po pooblaščenki odvetnici, priporočeno po pošti, dne 15. 11. 2010 na Vrhovno sodišče Republike Slovenije vložil revizijo, naslovljeno kot predlog za dopustitev revizije in revizija.

3. Ker ZUS-1 predloga za dopustitev revizije ne pozna, saj dovoljenost revizije ureja na drugačen način kot je dovoljenost in dopustitev revizije urejena v ZPP, in mora stranka v reviziji izkazati tudi obstoj pogojev za njeno dovoljenost v skladu z določbo drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče vlogo štelo kot revizijo.

4. Revizija je prepozna.

5. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na prvi stopnji, lahko stranke vložijo revizijo v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe (prvi odstavek 83. člena ZUS-1). Revizija se vloži pri upravnem sodišču v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotne stranke (88. člen ZUS-1).

6. Revizija kot vloga, vezana na rok, je pravočasna, če je po prvem oziroma drugem odstavku 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki se po določbi prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, izročena v roku pristojnemu sodišču, in ne kateremukoli sodišču. 7. Zakon določa tudi izjemo, in sicer določa, da se v primeru, če je bila vloga, ki je vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izteku roka, šteje, da je bila pravočasno vložena, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena ZPP, ali očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Po navedeni določbi bi se torej v primeru, ko je za stranko revizijo vložil pooblaščenec z opravljenim pravniškim državnim izpitom, ki je oseba iz tretjega odstavka 87. člena ZPP (določba tretjega odstavka 86. člena ZPP se glede na določbo drugega odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku v upravnem sporu ne uporablja), lahko štelo, da je revizija pravočasna, četudi bi prispela prepozno na pristojno sodišče, le v primeru, če bi se prepozna vložitev dala pripisati vlagateljevi očitni pomoti. Za takšno očitno pomoto pa ne gre, če je revizija naslovljena in vložena pri nepristojnem sodišču. Takšno stališče je Vrhovno sodišče sprejelo že v zadevah, X Ips 753/2008 z dne 19. 2. 2009, X Ips 8/2009 z dne 17. 2. 2009, II Ips 727/2005 z dne 6. 3. 2008, II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007, II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004 in II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003. 8. V obravnavani zadevi je bila sodba Upravnega sodišča RS v Ljubljani, zoper katero je bila vložena revizija, revidentu vročena 14. 10. 2010. Revident je po pooblaščenki odvetnici na Vrhovno sodišče v ponedeljek 15. 11. 2010 (zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije) priporočeno po pošti naslovil revizijo, ki jo je Vrhovno sodišče prejelo 16. 11. 2010, in jo istega dne odstopilo upravnemu sodišču, ki jo je prejelo 17. 11. 2010. Iz navedenega izhaja, da je revident na zadnji dan tridesetdnevnega roka za vložitev revizije neposredno na Vrhovno sodišče naslovil in vložil revizijo, upravno sodišče pa jo je prejelo po izteku roka. Ker je bila v obravnavani zadevi revizija naslovljena na Vrhovno sodišče in pri njem tudi vložena, takšnega ravnanja pooblaščenke ni mogoče opredeliti kot očitno pomoto (enako tudi odločba Vrhovnega sodišča I Up 34/2009 z dne 28. 1. 2009). Revizija, ki je na pristojno upravno sodišče prispela po izteku roka za njeno vložitev, je zato prepozna.

9. Glede na navedeno je sodnica poročevalka Vrhovnega sodišča na podlagi 89. člena ZUS-1 revizijo kot prepozno zavrgla.