Jedro

Ponovitvena in koluzijska nevarnost se izkazuje v dejstvu, da je obtoženi storil več težkih kaznivih dejanj, že bil kaznovan, to pa izkoriščal za zastraševanje oškodovank na katerih izpoved bi ponovno vplival zlasti, ker stanujejo v neposredni soseščini.

Izrek

Pritožba obtoženega M. J. po zagovorniku se z a v r n e kot neutemeljena.

Obrazložitev

: Z v uvodu navedenim sklepom je senat Okrožnega sodišča v Celju, po vložitvi obtožnice proti obtoženemu M. J., zaradi v uvodu tega sklepa navedenih kaznivih dejanj, po določilu člena 272/II Zakona o kazenskem postopku (ZKP) proti njemu odrejeni pripor iz pripornih razlogov ponovitvene in koluzijske nevarnosti po točki 3 in 2 I. odstavka člena 201 ZKP podaljšal do konca glavne obravnave, iz istih pripornih razlogov.

Proti temu sklepu se je pritožil obtoženi M. J. po zagovorniku s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in proti obtožencu odrejeni pripor odpravi.

Pritožba ni utemeljena.

Po proučitvi zadeve pritožbeno sodišče ugotavlja, da ima sodišče prve stopnje prav, da dokazi, navedeni v obrazložitvi izpodbijanega sklepa potrjujejo utemeljenost suma, da je obtoženi M. J. storil v obtožbi mu očitana kazniva dejanja, tudi tisto na škodo oškodovanki K.K., zlasti z upoštevanjem tega, kar je pred sodiščem povedala kot priča, zaslišana oškodovankina mati.

Držijo pa tudi nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje o obstoju obeh pripornih razlogov na strani obtoženega. Res je sicer, kar trdi pritožnik, da naj bi obtoženec večino očitanih mu kaznivih dejanj storil pred več leti, vendar se mu očita tudi storitev kaznivega dejanja v letu 1999, kar kaže na to, da s takšnim početjem ni prenehal in se to lahko ponovi v primeru njegove izpustitve. Takšni trditvi v prid namreč govore nekatere v spisu se nahajajoče okoliščine, zlasti po obtožencu izražen odnos do ene od oškodovank, ko je trdil "da jo bo tako enkrat eden imel". Pa ne le to, obtoženec je,kot so povedale priče tudi grozi z maščevanjem, "tudi čez 15 ali 20 let" (list. št. 108) v primeru, če bo zadeva prijavljena.To pa ob obtoženčevi dosedanji predkaznovanosti še kako utemeljuje bojazen, da je obtoženec sposoben storiti oškodovankam in njihovim staršem, že zgolj zaradi podane prijave, kaj hudega, torej kakšno od kaznivih dejanj, s katerimi bi resno posegel v njihovo telesno integriteto.

Že zaradi povedanega, zlasti dejstva, daso oškodovanke kategorične v navedbah, da se obtoženca boje, saj jim je po storitvi kaznivih dejanj zagrozil, da ne smejo o zadevi povedati in to učinkovito, kar dokazuje dejstvo, da so bile toliko časa tiho, k čemer je pripomoglo tudi njihovo vedenje o tem, da je že ubil človeka (list. št. 100), kar obtoženec očitno izkorišča sebi v prid, obstoji nevarnost, da bo nanje skušal ponovno vplivati in s tem vplivati na njihove izpovedbe, če bo z njimi prišel v ponovni kontakt. Do tega pa bi, glede na to, kje stanuje, zlahka prišel. Pri tem zadeve ne spremeni dejstvo, da so priče v glavnem že bile zaslišane, saj bo te potrebno, vsaj večino njih, ponovno zaslišati na glavni obravnavi.

Ob navedeni ugotovitvi se izkaže,da je obtoženega potrebno zadržati v priporu, saj je edino na takšen način mogoče zanesljivo zavarovati potencialne oškodovance,pa tudi preprečiti vpliv nanje. Zato je bilo potrebno, ob ostalih pravilnih ugotovitvah izpodbijanega sklepa pritožbo obtoženega po zagovorniku zavrniti kot neutemeljeno.