Jedro

Sodišče prve stopnje bi vtoževane terjatve lahko utesnilo skladno s pogoji iz pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave le, če bi predhodno ugotovilo, da so bile le-te vključene v posodobljen seznam terjatev.

Izrek

I. Pritožba tožene stranke se zavrže. II. Pritožbi tožeče stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu II. točke izreka spremeni tako, da mora tožena stranka tožeči stranki plačati v roku 8 dni od vročitve te sodbe še 405,87 EUR.(1)

III. Tožena stranka mora tožeči stranki v roku 8 dni od vročitve te sodbe plačati 81,97 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude še z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka tega roka do plačila.

(1) Poleg 2.208,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2019 do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citirano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so na dan 6. 9. 2016 obstajale terjatve tožeče stranke do tožene stranke v znesku 2.208,37 EUR (I. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožeči stranki ta znesek plačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 9. 2019 do plačila; v presežku, tj. glede plačila 405,87 EUR, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka). Odločilo je še, da mora tožena stranka tožeči stranki povrniti 286,11 EUR stroškov postopka (III. točka izreka).

2. Tožeča stranka se je iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pritožila le zoper zavrnilni del II. točke izreka izpodbijane sodbe. Višjemu sodišču je predlagala, da sodbo v tem delu spremeni tako, da ugodi zahtevku za plačilo zakonskih zamudnih obresti, obračunanih v višini 405,87 EUR. Podrejeno je višjemu sodišču predlagala, da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Zoper sodbo se je laično, brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov, pritožila tudi tožena stranka. Višjemu sodišču je smiselno predlagala, da zavrne tožbeni zahtevek za plačilo zakonskih zamudnih obresti. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

4. Pravdni stranki sta odgovorili na pritožbo nasprotne stranke in predlagali njuno zavrnitev. Stroškov odgovora na pritožbo nista priglasili.

_Glede pritožbe tožene stranke_

5. Pritožba je nepopolna.

6. Iz listin v spisu (l. št. 95 spisa) izhaja, da je tožena stranka na sodišče poslala pritožbo, ki ni podpisana.

7. Po 335. členu ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

8. Ker pritožbe ni zavrglo že sodišče prve stopnje, jo je s sklepom zavrglo višje sodišče (352. člen ZPP).

_Glede pritožbe tožeče stranke_

9. Pritožba je utemeljena.

10. Tožbeni zahtevek se nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 4.000,00 EUR. Zato je sodišče ta gospodarski spor vodilo po določbah postopka v sporih majhne vrednosti (495. člen ZPP). Sodbo, izdano v takem postopku, je mogoče izpodbijati le iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka (prvi odstavek 458. člena ZPP). O pritožbi zoper sodbo je odločila sodnica posameznica (peti odstavek 458. člena ZPP).

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med pravdnima strankama ni bilo sporno, da je tožena stranka v postopku poenostavljene prisilne poravnave v posodobljen seznam terjatev uvrstila terjatve tožeče stranke v vrednosti 21.029,00 EUR. Tožeča stranka je v dopolnitvi tožbe pojasnila, da to vsoto sestavljajo: - terjatev, ki je bila ugotovljena s sodbo IX Pg 1066/2016 in je na dan začetka poenostavljene prisilne poravnave, skupaj z obrestmi, znašala 19.951,12 EUR; - terjatev po računu št. 5053050756 v višini 473,03 EUR; - terjatev, ki predstavlja delno neplačani znesek po računu št. 5053052794 v višini 578,58 EUR; in - terjatev iz naslova zakonskih zamudnih obresti, ki so natekle v času od zapadlosti obeh navedenih računov do 3. 5. 2016 v višini 26,27 EUR. Teh navedb tožena stranka ni prerekala. Navedene terjatve pa tudi niso predmet tega spora.

12. Prav tako tožena stranka ni obrazloženo prerekala navedb tožeče stranke, da ima slednja, poleg navedenih terjatev (ki so nesporno uvrščene v posodobljen seznam terjatev in na njih zato poenostavljena prisilna poravnava učinkuje), tudi terjatve, navedene v tabeli pod točko II. dopolnitve tožbe in katerih tožena stranka v postopku poenostavljene prisilne poravnave ni zajela v posodobljen seznam terjatev, ki ga je predložila v skladu z zakonom sodišču, ki je odločalo v postopku poenostavljene prisilne poravnave. Plačilo teh terjatev je zato tožeča stranka zahtevala v tem postopku. Sodišče prve stopnje jih je ugotovilo in toženi stranki naložilo, da jih plača pod enakimi pogoji kot terjatve, ki jih je dolžnik zajel v posodobljen seznam terjatev.

13. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbenemu očitku, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o zavrnitvi zahtevka za plačilo obračunanih zamudnih obresti, zmotno uporabilo materialno pravo. Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP potrjena poenostavljena prisilna poravnava na terjatve, ki jih dolžnik ne vključi v posodobljen seznam terjatev, namreč ne učinkuje. Torej v konkretnem primeru na vtoževane terjatve ne učinkuje dogovor, da obresti od začetka postopka prisilne poravnave do poteka odloženega roka plačila ne tečejo.

14. Tožena stranka je zato dolžna, poleg glavnice, poravnati zakonske zamudne obresti od dneva zapadlosti posameznega računa do plačila, torej tudi za čas, za katerega je bilo sicer s sklepom o poenostavljeni prisilni poravnavi dogovorjeno, da obresti ne bodo tekle oziroma da se le-te obrestujejo po stopnji 0,00 %.

15. Odločitev sodišča prve stopnje je materialnopravno zmotna, ker temelji na določbah ZFPPIPP, ki veljajo za prisilno poravnavo; ne uporabljajo pa se za poenostavljeno prisilno poravnavo. Skladno s četrtim odstavkom 221.b člena ZFPPIPP se v postopku poenostavljene prisilne poravnave 212. do 218. člen tega zakona namreč smiselno uporabljajo tako, da poenostavljena prisilna poravnava učinkuje samo za terjatve, navedene v posodobljenem seznamu terjatev iz četrtega odstavka 221.d člena tega zakona. To pomeni, da bi sodišče prve stopnje vtoževane terjatve lahko utesnilo skladno s pogoji iz pravnomočno potrjene poenostavljene prisilne poravnave le, če bi predhodno ugotovilo, da so bile le-te vključene v posodobljen seznam terjatev. Takšna ureditev je logična, saj v postopku poenostavljene prisilne poravnave upniki nimajo možnosti izbire, da prijavijo ali ne prijavijo svoje terjatve, kot jo imajo v postopku prisilne poravnave, pač pa je dolžnik tisti, ki sam določi višino terjatev, na katere naj prisilna poravnava učinkuje, s tem pa tudi višino, ki je potrebna za izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave.

16. Ker dolžnik v postopku poenostavljene prisilne poravnave terjatev, ki so predmet tega spora, kljub temu, da so nastale pred začetkom postopka poenostavljene prisilne poravnave, nedvomno ni vključil v posodobljen seznam terjatev, jih mora plačati v celoti, torej tudi z zamudnimi obrestmi.

17. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo (358. člen ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na drugem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Višje sodišče je tožeči stranki kot potrebne pritožbene stroške priznalo 3,97 EUR za materialne stroške in 78,00 EUR za sodno takso za pritožbo, skupaj torej 81,97 EUR.