Jedro

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka pravilno odločila, da tožničin mož ne izpolnjuje pogojev za izrek pogojnega odpusta, saj je kršil hišni red s tem, da je imel neprimeren in žaljiv odnos do pedagoginje ter s tem, ko je v bivalne prostore zavoda vnesel USB modem za mobilni internet.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke, ki jo je vložila kot žena A.A., ki prestaja zaporno kazen, ki mu jo je izreklo Okrožno sodišče v Novi Gorici.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da iz poročila zavoda o poteku prestajanja kazni, ob upoštevanju določb 88. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), niso podani pogoji za pogojni odpust. Obsojenec A.A. je imel namreč v zadnjem obdobju dve kršitvi hišnega reda, poleg tega pa ni zaključil individualne psihološke obravnavane v zvezi s kaznivim dejanjem. Ugotovljeno je bilo še, da še nima podeljenih zunajzavodskih ugodnosti, zato je potrebno preverjanje njegove stabilnosti s koriščenjem le-teh.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da tožena stranka pri odločanju o pogojnem odpustu ni upoštevala dejstva, da je obsojenec kazen zapora nastopil sam, ter da v zavodu redno dela v tovarni B. Za svoje delo je bil tudi pohvaljen, saj je pripravljen delati tudi nadurno delo. Poleg tega je prestal 80% kazni. V zvezi z navajanjem tožeče stranke, da pri njemu še vedno obstaja ponovitvena nevarnost pa opozarja, da je bil obsojenec v času od pripora do začetka prestajanja kazni šest let na prostosti zaposlen kot voznik tovornjaka v špediciji in ni ponovil kaznivega dejanja. Glede na vse navedeno predlaga, da sodišče spremeni izpodbijano odločbo o pogojnem odpustu.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, sodišču pa je poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: Kazenski zakonik v petem odstavku 88. člena določa, da je obsojenec lahko pogojno odpuščen, če je mogoče utemeljeno pričakovati, da ne bo ponovil kaznivega dejanja. Pri presoji ali naj se obsojenec pogojno odpusti, se upošteva predvsem povratništvo, morebitni kazenski postopki ki tečejo zoper obsojenca za kazniva dejanja, storjena pred nastopom kazni zapora, odnos obsojenca do storjenega kaznivega dejanja in oškodovanca, njegovo vedenje med prestajanjem kazni, uspehi pri zdravljenju odvisnosti in pogoji za vključitev v življenje na prostosti. Iz navedene določbe KZ-1 torej izhaja, da pogojni odpust ni pravica obsojenca, temveč privilegij, ki ga je deležen le tisti obsojenec, ki izpolnjuje pogoje iz zgoraj citirane določbe KZ-1. Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa, predvsem pa poročila Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni, št. 720-1585/2012/29 224002 z dne 2. 9. 2013, o obnašanju obsojenca A.A., izhaja, da je bila dne 28. 6. 2012 podana zoper njega prijava disciplinske kršitve, ker je kršil hišni red s tem, da je imel ob seznanitvi z vsebino spremljevalne konference za obdobje julij - december 2012 neprimeren in žaljiv odnos do pedagoginje. Dne 10. 5. 2013 je bilo ugotovljeno, da je preko civilnega delavca B. v zavod poskušal vnesti USB modem, dne 14. 8. 2013 pa je bil, med pregledom njegovih bivalnih prostorov najden USB modem za mobilni internet, kar vse je v nasprotju s hišnim redom.

Ob upoštevanju vsega navedenega je tudi po oceni sodišča odločitev tožene stranke pravilna in zakonita, zato je tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, zavrnilo kot neutemeljeno.