Jedro

Kljub obsojenčevemu priznanju dejanja, obstoji precejšen dvom, da je storil dejanje, za katerega je bil obsojen.

Izrek

Ob reševanju zahteve zagovornika obsojenega D.C. za varstvo zakonitosti se pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Celju z dne... v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne..., razveljavi in se zadeva vrne Okrajnemu sodišču v Celju v novo sojenje.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno pravnomočno sodbo je bil obs. D.C. spoznan za krivega kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odstavka 256. členu KZ. Izrečena mu je bila pogojna obsodba, s katero mu je bila določena kazen enega meseca zapora s preizkusno dobo enega leta, plačila stroškov kazenskega postopka pa je bil oproščen.

Zoper to pravnomočno sodbo je vložil zagovornik obs. D.C. dne...

zahtevo za varstvo zakonitosti. V zahtevi je uveljavljal kršitev kazenskega zakona in predlagal, da naj vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Vrhovni državni tožilec F.M. je v odgovoru, podanim po 2. odstavku 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), menil, da zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena, ker zagovornik s svojimi navedbami izpodbija pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, kar ne more biti predmet tega pravnega sredstva.

Ob reševanju zahteve za varstvo zakonitosti je vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo iz naslednjih razlogov: Kršitev kazenskega zakona obsojenčev zagovornik utemeljuje s tem, da je objektivno nemogoče, da bi obsojenec storil očitano mu kaznivo dejanje, saj se je takrat nahajal v zaprtem oddelku Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani - na podlagi sklepa sodišča, izdanega v drugem kazenskem postopku, ki je tekel zoper obsojenca pri Temeljnem sodišču v Celju, enoti v Celju. Možno je, da je obsojeni s svojim zagovorom (priznanjem dejanja) hotel zaščiti dejanskega storilca kaznivega dejanja. Ker se je kazenski postopek v zadevi... končal z izrekom varnostnega ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti, zagovornik meni, da obstaja tudi utemeljen dvom glede obsojenčeve prištevnosti za sedaj obravnavano kaznivo dejanje. Po vsebini torej zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, kar sicer ni zakonski razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti (2. odstavek 420. člena ZKP), vendar pa je pri odločanju o tej zahtevi nastal precejšen dvom o resničnosti nekaterih v izpodbijani sodbi ugotovljenih odločilnih dejstev.

Obs. D.C. je bil spoznan za krivega, da je na način, ki je podrobneje opisan v izreku sodbe sodišča prve stopnje, dne... na tržnici v Celju predrugačil pravo listino in jo nato uporabljal kot pravo. V opisu izvršitvenega dejanja uporabe predrugačene listine ni navedeno, do kdaj jo je uporabljal, iz podatkov spisa pa bi izhajalo da do..., ko je bila listina zasežena. Torej je moral biti obsojenec v tem času na prostosti. Iz že omenjenega spisa, pa je razvidno, da je bil zoper obsojenca... odrejen pripor, ki je bil nato dne... nadomeščen z namestitvijo obsojenca v Univerzitetno psihiatrično kliniko v Ljubljani in to do konca postopka za uporabo varnostnega ukrepa. Ta postopek zoper obsojenca je bil končan dne... z izrekom obveznega psihiatričnega zdravljenja v prostosti. Iz spisa ne izhaja, da bi bil obsojeni od... dalje na prostosti. Nasprotno, v spisu K 369/92, so vročilnice, iz katerih je razvidno, da je bil obsojeni na vse razpisane glavne obravnave vabljen preko omenjene psihiatrične klinike, oziroma z odredbo za privedbo, in je tako v Ljubljani podpisal med drugimi tudi vročilnice dne.... Na glavni obravnavi dne... je izvedenec dr. J.L. sicer povedal, da je bil obsojeni na oddelku za psihiatrijo do "včerajšnjega dne", vendar pa je ta trditev v nasprotju z omenjenimi vročilnicami, pa tudi v nasprotju z navedbo istega izvedenca v pisnem izvedenskem poročilu z dne..., da se je obsojeni zdravil na psihiatrični kliniki v Ljubljani od... do.... V spisu je tudi odredba sodnika, da obsojenec nima prostih izhodov, ter poročilo oddelčnega zdravnika z dne..., da obsojeni prek vikendov ostaja na oddelku in se drži vseh dogovorov. Trditev v izpodbijani sodbi sodišča druge stopnje, da je čas storitve "pojasnjen s podatki v spisu..." je torej v nasprotju s podatki tega spisa.

Sporna predrugačena listina (reklamni znak) je bila zasežena na tržnici v Celju.... Iz potrdila o zasegu predmetov (list. št. 20) je razvidno, da je bil predmet zasežen občanu...u (brez podrobnejše navedbe osebnih podatkov). Tako pa je ime tudi obsojenčevemu očetu. Res je sicer, da je podpis na tem potrdilu podoben obsojenčevemu podpisu, toda le na podlagi izvedene grafološke ekspertize bi bilo moč zanesljivo presoditi, ali gre za obsojenčev podpis. S.D, ki je kot priča izpovedal, da je obsojenec uporabljal njegov znak, pa je bil zaslišan dne... izven glavne obravnave in brez navzočnosti obsojenca. Zato tudi na podlage izpovedbe te priče ni moč zanesljivo sklepati, ali je predrugačen znak res uporabljal obsojenec ali pa druga oseba (oče?), ki je na tržnici v Celju za obsojenčevo firmo prodajala sadje.

Po povedanem obstaja tako, kljub obsojenčevemu priznanju dejanja, precejšen dvom, da je storil kaznivo dejanje, za katerega je bil obsojen. Zato je vrhovno sodišče izpodbijano sodbo na podlagi pooblastila iz 427. člena ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.