Jedro

Občina bi morala z Odlokom natančno določiti območja izven poselitve, na katerih je predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij, zato da bi bilo meje območij predkupne pravice mogoče prikazati v zemljiškem katastru in jih določiti v naravi, kar bi občini omogočalo zakonito uveljavljanje predkupne pravice, lastnikom zemljišč izven poselitvenih območij pa bi bila dana možnost vedeti, kako je omejena njihova lastninska pravica.

Izrek

1. Tožbi se ugodi tako, da se ugotovi, da 3. člen Odloka o predkupni pravici Občine Sežana ni v skladu z Zakonom o urejanju prostora.

2. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške upravnega spora v višini 350 EUR, v roku 15 dni.

Obrazložitev

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je Občinski svet Občine Sežana na seji dne 23. 12. 2003 sprejel Odlok o predkupni pravici Občine Sežana (Uradni list RS, št. 131/2003, v nadaljevanju Odlok), ki po mnenju tožeče stranke ni v skladu z določbo 85. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002, v nadaljevanju ZureP-1). Meni, da vsebina Odloka nezakonito ureja določnost območja predkupne pravice izven poselitvenih območij. Območje predkupne pravice bi moralo biti določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Interes za vložitev tožbe izkazuje s sklepom Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-36/08-7 z dne 10. 4. 2008, ki ga je prejela dne 21. 4. 2008. Izpodbijani odlok, katerega odpravo predlaga, neposredno posega v njene pravice, pravne koristi oziroma v njen pravni položaj. Pojasnjuje, da je sprejela ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča parc. št. 1828/1 in 1829/2 k.o. A., kar izhaja iz obvestila UE Sežana z dne 11. 2. 2007. Iz potrdila Občine Sežana o namenski rabi izhaja, da sta citirani nepremičnini kmetijski zemljišči (območje izven poselitve) in se po Odloku nahajata v območju predkupne pravice Občine Sežana. Na temelju izpodbijanega odloka in potrdila Občine Sežana o namenski rabi je prodajalec navedenih parcel Občini Sežana podal ponudbo za delni odkup parcelne št. 1829/1 k.o. A., nakar je Občina Sežana izjavila, da bo odkupila del zemljišča citirane parcele. Občina uveljavlja predkupno pravico na zemljišču iz razloga, ker se to zemljišče nahaja na območju obstoječih infrastrukturnih objektov (cesta). Upravna enote Sežana je z odločbo dne 2. 4. 2008 zavrnila odobritev pravnega posla za prodajo nepremičnine parc. št. 1829/, zaradi česar te nepremičnine ne more kupiti. Zaradi navedenega so ji nastale škodljive posledice. Predlaga, naj sodišče 3. člen Odloka o predkupni pravici Občine Sežana odpravi, zahteva tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe. Navaja, da je v 3. členu Odloka podrobneje določila uveljavljanje predkupne pravice izven poselitvenih območij in sicer tako, da je določila, da na navedenih območjih lahko občina uveljavlja predkupno pravico le, če je tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. V 4. členu Odloka pa je navedeno, v katerih primerih, ko obstaja javni interes, občina nepremičnino potrebuje. Med naštetimi nameni je navedena tudi gradnja objektov in naprav gospodarske javne infrastrukture. Iz 3. člena Odloka je razvidno, da je sestavljavec tega akta nehote izpustil besedo „na obstoječih“ in je zapisal samo, da lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij. Da je temu res tako, je razvidno tako iz 1. člena Odloka, kot tudi iz 85. člena ZureP-1, na podlagi katerega je bil Odlok sprejet. Nadaljnjih navedb tožene stranke sodišče v svoji obrazložitvi ne povzema, ker se ne nanašajo na zahtevo tožeče stranke, naj sodišče odpravi Odlok zaradi njegove nezakonitosti.

Tožeča stranka v pripravljalni vlogi prereka navedbe tožene stranke in vztraja pri tožbi.

Tožba je utemeljena.

Sodišče je v tožbi odločalo na podlagi 4. odstavka 5. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), po katerem sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti aktov organov, izdanih v obliki predpisa, kolikor urejajo posamična razmerja.

Po določbi 4. odstavka 153. člena Ustave Republike Slovenije morajo posamični akti in dejanja državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil temeljiti na zakonu ali na zakonitem predpisu. Na zakon so vezani tako, da v vsebinskem smislu ne smejo določati ničesar brez zakonske podlage in zunaj vsebinskih okvirov, ki morajo biti v zakonu izrecno določeni. O vsebinskem pogledu ne sme upravni predpis izražati ničesar, kar ne bi imelo izrecnega temelja v zakonu. Izpodbijani odlok je bil sprejet na podlagi 85. člena ZureP-1, ki določa, da občina lahko z odlokom določi območje predkupne pravice občine na nepremičninah na celotnem območju poselitve in na območju obstoječih oziroma predvidenih infrastrukturnih omrežij in objektov izven poselitvenih območij ali na delu teh območij, če ni s tem zakonom določeno drugače (1. odstavek). V drugem odstavku je določeno, da mora biti območje predkupne pravice določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Izpodbijani Odlok pa v 3. členu določa, da izven poselitvenih območij iz 2. člena tega Odloka lahko občina uveljavlja predkupno pravico na nepremičninah le v primerih, če je tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in območij. To pomeni, da je v vsebini Odloka nezakonito urejeno območje predkupne pravice izven poselitvenih območij, saj lahko v skladu z Odlokom občina uveljavlja predkupno pravico izven poselitvenih območij le v primeru, če je tam predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in območij. Območje predkupne pravice bi moralo biti določeno tako natančno, da je mogoče mejo območja prikazati v zemljiškem katastru in jo določiti v naravi. Povedano drugače, občina bi morala z Odlokom natančno določiti območja izven poselitve, na katerih je predvidena gradnja infrastrukturnih objektov in omrežij, zato da bi bilo meje območij predkupne pravice mogoče prikazati v zemljiškem katastru in jih določiti v naravi, kar bi občini omogočalo zakonito uveljavljanje predkupne pravice. Lastnikom zemljišč izven poselitvenih območij pa bi bila dana možnost vedeti, kako je omejena njihova lastninska pravica.

Sodišče je iz opisanih razlogov ugotovilo, da Odlok v 3. členu ni v skladu z ZureP-1. Sodišče ni sledilo predlogu tožeče stranke in spornega člena Odloka ni odpravilo, ker je ocenilo, da bi s tem lahko nastale škodljive posledice glede uveljavljanja predkupne pravice na nepremičninah v primerih predvidene gradnje infrastrukturnih objektov in omrežij. Na odločitev o zadevi pa ne more vplivati tožbeni ugovor, da je sestavljavec Odloka nehote izpustil besedo „na obstoječih“. Kot rečeno, mora Odlok temeljiti na zakonu, v obravnavanem primeru na 85. členu ZureP-1. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožena stranka v skladu s 3. odstavkom 25. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06) upravičena do povrnitve stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik; Uradni list RS, št. 24/07). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je v postopku zastopal odvetnik, se ji priznajo stroški v višini 350 EUR. (2. odstavek 3. člena Pravilnika).