Jedro

Tožnik s tožbeno navedbo, da je razvidno, da bi vsebinska obravnava tožbe v zadevi I U 1041/2018 privedla k spremembi oziroma izboljšanju njegovega pravnega položaja, v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost odločbe o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, ob tem, da tožnik svojega zahtevka pred izdajo sklepa, I U 1041/2018, nedvomno ni spremenil, ne more uspeti.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je organ za BPP zavrnil prošnjo tožnika za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, pravnega svetovanja in zastopanja za spremembo tožbe in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji. V obrazložitvi je, upoštevajoč določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP), uvodoma navedel, da je bila s sklepom, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, zavržena tožnikova tožba zoper odločbo CSD Krško, št. 1221-94/2017 z dne 22. 12. 2017. S to odločbo je CSD postavil tožnika pod skrbništvo zaradi delnega odvzema poslovne sposobnosti, mu postavil skrbnika in določil obveznosti skrbnika. Organ je ugotovil, da je bil sklep o odvzemu delne poslovne sposobnosti razveljavljen, zato je sodišče tožbo tožnika zavrglo, ker ta ne izkazuje več pravnega interesa. Ker organ ocenjuje, da je bil sklep pravilen (kar obrazloži), tožnik nima verjetnega izgleda za uspeh za vložitev pritožbe zoper sklep (24. člen ZBPP). Kolikor se tožnikova prošnja nanaša na pravno svetovanje in zastopanje za spremembo tožbe in zastopanje pred sodiščem I. stopnje, pa je preuranjena, saj bi v tem obsegu BPP tožnik potreboval le, če bi bil sklep o zavrženju njegove tožbe razveljavljen in bi bil upravni spor ponovno v teku.

2. Tožnik je zoper izpodbijano odločbo vložil tožbo, s katero je predlagal, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in vrne zadevo v ponovni postopek organu za BPP, podredno odločbo odpravi ter samo odloči o pridobitvi BPP ter ugodi njegovi prošnji, podredno ugotovi nezakonitost izpodbijane odločbe, odločbo razveljavi in vrne zadevo v ponovni postopek, podredno, da ugotovi, da je mogoče šteti, da je zaradi zavrnitve tožnikove prošnje država kršila pravice tožnika iz 14., 23. in 26. člena Ustave, 6., 13. in 14. člena EKČP, s čimer je bil pri tožniku kot oškodovancu nedvomno povzročen strah in hud občutek ogroženosti, povezan z nezaupanjem v delovanje pravne države, s čimer je bilo poseženo v njegovo pravico do osebnega dostojanstva in varnosti (34. člen Ustave), duševno celovitost, ki je zaobsežena v njegovi ustavni pravici do osebnega dostojanstva, zakonitosti posamičnega akta (153. člen Ustave) in pravice do odprave, razveljavitve ali spremembe posamičnega akta (158. člen Ustave). Prosil je tudi za oprostitev plačila sodne takse.

3. V izogib ponavljanju se tožnik sklicuje na spis I U 1041/2018, ki naj ga sodišče pridobi in vpogleda po uradni dolžnosti. Iz tega spisa so razvidna pravno relevantna dejstva za ta postopek. Organ ve, da je z zavrnitvijo tožnikove prošnje za BPP onemogočil tožnika, da v sodnem postopku ne bo mogel zavarovati svojih pravic in pravnih interesov. Pravno relevantne okoliščine so se spremenile, zato je organu jasno, da bi bilo treba tožbeni zahtevek spremeniti. Pravilno bi bilo, da se ugotovi nezakonitost upravnega akta, tožba zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin in povrnitev škode. Tožnik je v odgovoru na poziv kot prava neuka stranka podal napačen zahtevek. Sprememba tožbenega zahtevka bi privedla k izboljšanju tožnikovega položaja (2. in 158. člen Ustave, Zakon o splošnem upravnem postopku (ZUP) (274., 279., 280. člen)). Tožniku tudi ni bila zagotovljena pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave). Sodišče v zadevi I U 1014/2018 ni odločilo več kot tri leta, kljub temu, da je bilo seznanjeno, da skrbništvo izvaja državni organ, za katerega je dokazano nasprotje interesov. Tožnik je zaradi slabega ravnanja CSD postal brezdomec, storjena mu je bila materialna in nematerialna škoda, poseženo mu je bilo v dostojanstvo. Jasno je, da je odločba CSD nezakonita in ne bi smela imeti za tožnika nobenih pravnih posledic. Zato vlaga tožbo zaradi kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, ker mu ni zagotovljeno drugo sodno varstvo, in tožbo zaradi odprave posledic nepravnomočne odločbe, ker je skrbnik varovancu zavestno povzročil škodo. Tak popravek tožbe lahko popravi le ustrezno usposobljen pravnik. Tožnik vlaga to tožbo izključno, ker je v njo prisiljen, saj sodišče ne odloča o spremenjenem tožbenem zahtevku in se s tem prisiljuje tožnika v nov postopek z istimi dokazi.

4. Toženka je odgovora na tožbo ni podala, poslala je upravne spise.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev organa o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev izjemne BPP za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, pravnega svetovanja in zastopanja za spremembo tožbe in zastopanja v postopku pred sodiščem na I. stopnji.

7. Sodišče sodi, da je izpodbijani akt pravilen in utemeljen z na zakonu temelječimi razlogi, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu - v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja:

8. Po prvem odstavku 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve BPP kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev BPP, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh (…). Po tretjem odstavku istega člena se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari (…) in če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (…).

9. Navedena zakonska ureditev torej organu za BPP nalaga, da v primerih, kjer je očitno, da prosilec glede na stanje stvari nima možnosti za uspeh, prošnjo za odobritev BPP zavrne.

10. Tudi po presoji sodišča je organ pravilno presodil, da zadeva nima verjetnega izgleda na uspeh. Ob ugotovitvi, da je bila z ustavno odločbo, št. Up-1178/18-23 z dne 12. 12. 2019, tožniku vrnjena polna poslovna sposobnost (ker je bil sklep o odvzemu delne poslovne sposobnosti razveljavljen in zadeva vrnjena v ponovno odločanje), v zadevi I U 1041/2018 pa je tožnik izpodbijal odločbo, s katero mu je bil postavljen skrbnik ravno iz razloga, ker mu je bila poslovna sposobnost delno odvzeta, ob takih dejanskih okoliščinah pa kljub pozivu sodišča pravnega interesa ni izkazal, tožnik za uspeh s pritožbo zoper sklep o zavrženju, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, nima verjetnih izgledov. Tožnik v prošnji za BPP (in kar sedaj ponavlja tudi v tožbi), namreč navaja, da sam, kot prava neuka stranka, ne bi mogel v zadevi I U 1041/2018 spremeniti tožbeni zahtevek v ugotovitvenega, kar bi moral (kot sam ugotavlja tudi v tožbi), vendar s tem drugačne odločitve v zadevi ne more doseči. 11. Kot je navedel že organ za BPP, ni namreč sporno, da je bil tožnik izrecno pozvan, naj se izjasni glede vztrajanja pri tožbi (po ugotovitvi o razveljavitvi sklepa o delnem odvzemu poslovne sposobnosti), tožnik pa se je odzval tako, da je predlagal, naj sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi, torej je vztrajal pri izpodbojni tožbi in odpravi akta, tj. odpravi odločbe CSD. Pravilno je v izpodbijani odločbi tudi povzeto, da po sodni praksi ugotovitveni zahtevek ni vsebovan v tožbeni zahtevi na odpravo izpodbijanega akta, niti ni sodišče tožnika dolžno pozivati na dopolnitev tožbe s spremenjeno ali dodatno zahtevo. Tožnik zato s tožbeno navedbo, da je razvidno, da bi vsebinska obravnava tožbe v zadevi I U 1041/2018 privedla k spremembi oziroma izboljšanju njegovega pravnega položaja, v upravnem sporu, v katerem se presoja zakonitost in pravilnost odločbe o zavrnitvi tožnikove prošnje za dodelitev BPP za vložitev pritožbe zoper sklep, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, ob tem, da tožnik svojega zahtevka pred izdajo sklepa, I U 1041/2018, nedvomno ni spremenil, ne more uspeti.

12. V zvezi s sklicevanjem na 158. člen Ustave in posledično 274., 279., 280. in 281. člena ZUP pa sodišče še tožniku pojasnjuje, da se ta določba Ustave in nadaljnje določbe ZUP nanašajo na pravna sredstva zoper odločbe, ki jih izdajo državni organi, organi lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, ne pa sodišča, zato se na ta primer, ko gre za presojo verjetnosti izgledov za uspeh z vložitvijo pritožbe zoper sodno odločbo, ne nanašajo.

13. Ob povedanem, torej, ker je sodišče presodilo, da je odločitev organa za BPP v izpodbijanem delu pravilna in zakonita, organu tudi ni mogoče očitati kršitve tožnikovih ustavnih pravic in pravic po EKČP, ki jih tožnik uveljavlja, zaradi česar tudi s temi navedbami ne more biti uspešen.

14. Tožnik sicer s tem smiselno uveljavlja (še) tožbo po prvem odstavku 4. člena ZUS-1, po katerem sodišče v upravnem sporu odloča tudi o zakonitosti posamičnih aktov in dejanj, s katerimi organi posegajo v človekove pravice in temeljne svoboščine posameznika, vendar mora biti izpolnjen nadaljnji pogoj in sicer: _če ni zagotovljeno drugo sodno varstvo_. V tem primeru pa - kot izhaja iz zgornjih točk obrazložitve - je zoper odločitev organa za BPP dopustna vložitev tožbe v upravnem sporu, kar je tožnik izkoristil in tožbo vložil, sodišče jo je tudi vsebinsko obravnavalo.

15. Ker je sodišče presodilo, da so tožbeni ugovori neutemeljeni, hkrati pa tudi ni našlo razlogov, zaradi katerih bi moralo odpraviti upravni akt po uradni dolžnosti, je tožbo tožnika na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

16. Sodišče ni posebej odločalo o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila sodne takse za ta upravni spor, saj so po 10. členu Zakona o sodnih taksah stranke oproščene plačila sodnih taks v postopkih dodelitve brezplačne pravne pomoči. 17. Sodišče v zadevi ni opravilo glavne obravnave, ker dejansko stanje, relevantno za obravnavani primer (da je tožnik zaprosil za dodelitev izredne brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja za vložitev pritožbe zoper sklep Upravnega sodišča RS, I U 1041/2018 z dne 25. 5. 2021, pravnega svetovanja in zastopanja za spremembo tožbe in zastopanja v postopku pred sodiščem I. stopnje, da je bila njegova tožba v zadevi, I U 1041/2018, zavržena zaradi tega, ker tožnik ni več izkazoval pravnega interesa zaradi razveljavljene odločitve o delnem odvzemu opravilne sposobnosti tožniku, tožbenega zahtevka pa po pozivu sodišča v zadevi I U 1041/2018 ni spremenil v ugotovitvenega), ni sporno, temveč je šlo za vprašanje pravilne uporabe 24. člena ZBPP (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).