Jedro

Pritožba utemeljeno opozarja, da je zadržanje na zdravljenju brez privolitve lahko namenjeno le zdravljenju osebe, ne pa njegovi odstranitvi iz družbe.

Pritožba pravilno opozarja, da za ugotovitev sodišča, da je M. S. tretje osebe ogrožal z nožem, ni nobenih razlogov oz. ni zadostne opore v podatkih spisa. Res je to navedeno v sprejemnem obrazcu, vendar sploh ni jasno, kdo in predvsem na kakšni podlagi je to informacijo zavedel v obrazec. V izvedenem dokaznem postopku in v razlogih izpodbijanega sklepa o tem pomembnem pogoju ni niti sledu, zato sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom sklenilo, da se M. S. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom P. do 14. 7. 2018. 2. Proti sklepu je pritožbo vložila odvetnica zadržane osebe. Predlaga, da pritožbeno sodišče odpravi zadržanje oziroma sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek. Ne strinja se z razlogi prvostopenjskega sodišča, da so za zadržanje na zdravljenju brez privolitve podani pogoji po 39. čl. ZDZdr. Opozarja, da je izvedenec psihiatrične stroke sam izrecno navedel, da za osebe z motnjo shizofrenega kroga ni znana nobena metoda, ki bi jim pomagala. Poleg tega pa ogrožanje z nožem, ki ga omenja sodišče, ni prav z ničemer izkazano.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Odvzem prostosti je hud poseg v temeljno človekovo pravico do svobode gibanja, ki jo v Republiki Sloveniji varuje tudi Ustava Republike Slovenije. To pomembno pravico je sodišče prve stopnje M. S. omejilo brez ustreznih ugotovitev oz. zadostnih razlogov.

5. Sodišče prve stopnje sicer pravilno navaja pogoje za izrek ukrepa, ki so določeni v 1. odst. 39. člena Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) in morajo biti podani kumulativno. Tako je zdravljenje osebe v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve dopustno, če ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim; če je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje in če navedenih vzrokov ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo.

6. Vendar pritožba pravilno opozarja, da za ugotovitev sodišča, da je M. S. tretje osebe ogrožal z nožem, ni nobenih razlogov oz. ni zadostne opore v podatkih spisa. Res je to navedeno v sprejemnem obrazcu pod rubriko „Ogrožanje/škoda“, vendar sploh ni jasno, kdo in predvsem na kakšni podlagi je to informacijo zavedel v obrazec. V izvedenem dokaznem postopku in v razlogih izpodbijanega sklepa o tem pomembnem pogoju ni niti sledu, zato je storjena je kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. člena Zakona o pravdnem postopku.

7. Poleg tega pa pritožba utemeljeno opozarja, da je izvedenec psihiatrične stroke izrecno navedel, da za osebe z motnjo shizofrenega kroga (ki mu nedvomno in nesporno pripada tudi M. S.) ni znana nobena metoda, ki bi jim pomagala. Če je tako, bi bilo nujno ugotoviti, zakaj je izvedenec predlagal zadržanje M. S. na zdravljenju, če je v isti sapi povedal, da njegovo zdravljenje ni možno. Pritožba utemeljeno opozarja, da je zadržanje na zdravljenju brez privolitve lahko namenjeno le zdravljenju osebe, ne pa njegovi odstranitvi iz družbe.

8. Pritožbi je bilo zato treba ugoditi in razveljaviti sklep sodišča prve stopnje (3. tč. 365. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. ZNP) ter zadevo vrniti v nov postopek. V njem naj sodišče prve stopnje z dopolnitvijo dokaznega postopka najprej ugotovi, ali je resnična (oz. vsaj zelo verjetna) navedba na sprejemnem obrazcu o ogrožanju z nožem, z dodatnim zaslišanjem izvedenca pa naj tudi ugotovi, ali bi bil predlagano zadržanje v bolnišnici sploh namenjeno zdravljenju, nato pa naj odvisno od ugotovitev ponovno odloči. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh1 od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek. O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Glede na odločitev o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče pojasnjuje, da je po noveli ZPP-E, ki je stopila v veljavo 14. 9. 2017, po 357.a členu ZPP zoper sklep sodišča druge stopnje, ki razveljavi prvostopenjsko odločbo, dovoljena pritožba. Vendar pritožbeno sodišče ocenjuje, da zakonodajalec, ko je z novelo ZPP-E določil dolžino pritožbenega roka (15 dni), ni meril na postopke po ZDZdr, ki so specifični, nujni, roki po tem zakonu pa so kratki. Pravno praznino je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih napolniti z ureditvijo, ki se nanaša na podobne primere. Po presoji pritožbenega sodišča se konkretni situaciji najbolj prilega ureditev, ki po ZDZdr velja za pritožbo zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje, to je ureditev po 50. čl. tega zakona. Ta določa 3 dnevni pritožbeni rok, tak rok pa je, saj upošteva nujnost in hitrost postopkov po ZDZdr, primeren tudi za novo pravno sredstvo, ki je bilo uvedeno z novelo ZPP-E (tako tudi že to pritožbeno sodišče v zadevi II Cp 1182/2018).