Jedro

Ugotovitvena tožba se lahko vloži zaradi ugotovitve obstoja nekega pravnega razmerja ali pravice, ki obstaja, ne pa zaradi ugotovitve o tem, da je neka pravica ali pravno razmerje obstajalo v preteklosti, zlasti še, kadar je dajatveni zahtevek iz takega razmerja že zapadel in ga tožnik že uveljavlja s tožbo.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje (izrek pod točko I.) razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ostalem se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje (točka II. izreka) potrdi. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bile tožene stranke dolžne plačati tožnikom nerazdelno 37.580 DEM v tolarski protivrednosti po srednjem tečaju Banke Slovenije na dan plačila z obrestmi in na ugotovitev, da so tožniki lastniki stanovanja št. 10 v izmeri 18 m2 v pritličju stanovanjske stavbe ... Sodišče je tožečim strankam naložilo, da toženim strankam povrnejo pravdne stroške in sicer v zneskih, kot so navedeni v izreku izpodbijane odločbe. Z izpodbijanim sklepom pa je sodišče prve stopnje tožbo v delu zahtevka, s katerim so zahtevali tožniki ugotovitev, da so bili lastniki hišniškega stanovanja št. 5 v pritličju stanovanjske zgradbe ..., zavrglo. Proti sodbi in sklepu se pritožujejo tožniki, ki uveljavljajo pritožbena razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbenemu zahtevku ugodi, podrejeno pa jo razveljavi in zadevo vrne prvemu sodišču v novo odločanje. Iz pritožbe nedvomno izhaja, da izpodbija pritožba tudi sklep o zavrženju dela tožbe. Tožniki v pritožbi navajajo, da izkazujejo pravni interes na ugotovitev, da so bili lastniki stanovanja št. 5, ki ga je tožena stranka nezakonito prodala. Iz zahtevka po ugotovitvi nekega pravnega dejstva, ki se je sicer zgodilo v preteklem času, izvira sedanja obstoječa pravica do plačila vrednosti tega stanovanja, ki jo tožeča stranka uveljavlja v dajatvenem delu svojega tožbenega zahtevka. Ugotovitev preteklega pravnega razmerja je torej nujna podlaga za dajatveni zahtevek in s tem tožniki izkazujejo glede zavrženega dela tožbe pravni interes. V zvezi z razlogi sodišča prve stopnje za zavrnitev tožbenega zahtevka v dajatvenem delu in ugotovitvenem glede stanovanja št. 10, pa tožniki v pritožbi zatrjujejo, da so predložili vse ustrezne dokaze. Res je, da niso predložili vseh pogodb o lastništvu posameznih stanovanj za vse tožnike, ker bi bilo to neracionalno in ker je bilo med pravdnimi strankami sporno solastništvo tožnikov na hišniških stanovanjih, ne pa lastništvo tožnikov na posameznih stanovanjih kot etažni lastnini v stanovanjski stolpnici na ... Sicer pa tožeča stranka nekaj pogodb o lastništvu prilaga pritožbi, pri čemer se zavezuje v primeru potrebe predložiti tudi vse ostale pogodbe. Glede stanovanja št. 10 pa pritožba opozarja na zmotno stališče sodišča prve stopnje, po katerem iz predloženih listin, zlasti izjave .... z dne 17.2.1999 ne bi izhajalo, da je stanovanje št. 10 opredeljeno kot hišniško stanovanje. Pritožba je delno utemeljena. V kolikor pritožba izpodbija sklep sodišča prve stopnje, s katerim je to sodišče zavrglo tožbo v delu, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da je bila lastnica hišniškega stanovanja št. 5, ki ga je nato Mesto Ljubljana dne 13.12.1992 prodalo M. P., pritožba ni utemeljena. Na podlagi določbe 187. člena Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977, ki ga je glede na določbo 498. člena sedaj veljavnega Zakona o pravdnem postopku uporabiti, se lahko ugotovitvena tožba med drugim vloži, če ima tožnik pravno korist od tega, da sodišče ugotovi obstoj oziroma neobstoj kakšne pravice ali pravnega razmerja preden zapade dajatveni zahtevek iz takega razmerja, ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšne tožbe. Glede na vloženo dajatveno tožbo za plačilo vrednosti stanovanja št. 5, tožniki štejejo, da je dajatveni zahtevek zapadel v plačilo, za uveljavitev denarnega zahtevka pa tožniki ne potrebujejo ugotovitve, da so bili pred časom lastniki tega stanovanja z učinkom pravnomočnosti. Zato ne izkazujejo pravnega interesa za vložitev tožbe z ugotovitvenim zahtevkom. Prav tako tudi niso dane predpostavke za odločanje o postavljenem ugotovitvenem zahtevku glede hišniškega stanovanja št. 5 na podlagi 3. odstavka 187. člena ZPP/77. Ugotovitveni zahtevek na podlagi te določbe je namreč mogoče postaviti le, če je odločitev o sporu odvisna od vprašanja, ali obstoji kakšno pravno razmerje, ki je postalo med pravdo sporno, ne pa tudi v primeru, kadar gre za ugotovitev nekega razmerja, ki je obstjalo v preteklosti. Odločitev v izpodbijanem sklepu je torej pravilna in je zato pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (II. izreka izpodbijane odločbe). Tožniki pa utemeljeno izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo le zato, ker naj bi tožniki ne dokazali, da so lastniki posameznih stanovanj v stanovanjski stavbi na ... v Ljubljani. Odločitev sodišča prve stopnje pa je preuranjena. Res je, da tožniki niso predložili vseh pogodb, s katerimi bi izkazovali, da je vsak od posameznih tožnikov lastnik določenega stanovanja v obravnavani stanovanjski stolpnici. Vendar pa tožene stranke, kot je razvidno iz podatkov spisa, njihovemu lastništvu na posameznih stanovanjih v stolpnici niso ugovarjale. Njihova trditev o tem, da so lastniki posameznih stanovanj tako vsaj izrecno ni bila prerekana. Sporno med pravdnimi strankami je bilo, ali so tožniki kot lastniki posameznih stanovanj v stanovalski stolpnici hkrati tudi solastniki hišniških stanovanj v tej stolpnici. V tej smeri pa so tožniki predložili določene dokaze, ki pa jih sodišče prve stopnje ni ocenilo in glede njih ni zavzelo nobenega ustreznega stališča. Zato je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolne ugotovljeno. Sicer pa pritožniki pritožbi prilagajo nekaj pogodb, s katerimi izkazujejo lastništvo posameznih tožnikov na stanovanjih v sporni stolpnici, v pritožbi pa izražajo pripravljenost, da po potrebi predložijo še vse ostale zadevne pogodbe. V pritožbi torej deloma prilagajo, deloma pa predlagajo nove dokaze, kar lahko storijo v pritožbi na podlagi 1. odstavka 352. člena ZPP/77. Tudi iz tega razloga je ostalo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno in je zato pritožbeno sodišče glede na vse spredaj navedeno na podlagi 370. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, da bo prvostopno sodišče v ponovljenem postopku izvedlo po strankah predlagane oziroma predložene dokaze ter nato ponovno odločilo o tožbenem zahtevku. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 3. odstavka 166. člena ZPP.