Jedro

Tožena stranka je pravilno in zadostno utemeljila, da bi bila dodelitev brezplačne pravne pomoči v konkretni zadevi v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti, saj je tožeča stranka po poklicu ekonomist, ki je opravljala dejavnost samostojnega podjetnika, teža očitanega kaznivega dejanja pa tudi ni takšna, da bi bilo zgolj zaradi tega v interesu pravičnosti, da se tožeči stranki dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je služba za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Kopru zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v kazenski zadevi opr. št. IK 53457/2011. Okrajno sodišče v Postojni je dne 7. 11. 2012 izdalo sodbo o kazenskem nalogu, s katero je tožečo stranko spoznalo za krivo storitve kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). V nadaljevanju obrazložitve je citirana določba tretjega odstavka 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale. V okviru presoje pravičnosti za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa se presoja osebnost obdolženca, težo kaznivega dejanja, obravnavanje pravno zapletenih vprašanj in druge konkretne okoliščine, ki kažejo, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imel obdolženec zagovornika. Ob upoštevanju navedenih kriterijev je bilo ugotovljeno, da teža očitanega ji kaznivega dejanja ni takšna, da bi bilo zgolj zaradi tega v interesu pravičnosti, da se ji za navedeni kazenski postopek dodeli strokovna pomoč z zagovornikom v okviru brezplačne pravne pomoči. Ne gre tudi za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja kot tudi ne pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožeča stranka pomoč strokovne obrambe. V zvezi z osebnostjo tožeče stranke pa je ugotovljeno, da je ekonomist, ki je opravljal dejavnost kot samostojni podjetnik, kar vse so okoliščine na podlagi katerih je mogoče zaključiti, da se je tožeča stranka v konkretni kazenski zadevi sposobna sama braniti. Iz vseh navedenih razlogov je bilo ugotovljeno, da niso izpolnjeni pogoji iz 24. člena ZBPP za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožeča stranka v tožbi navaja, da ji je bila prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnjena, ne da bi bili preverjani njeni finančni in premoženjski pogoji. Brezplačna pravna pomoč namreč predstavlja uresničevanje pravice do sodnega varstva, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Glede razlogov za zavrnitev prošnje za dodelitev pravne pomoči pa meni, da izpolnjuje vse pogoje iz Zakona o brezplačni pravni pomoči, zato ima pravico do le te ter pričakuje od sodišča, da bo odpravilo izpodbijano odločbo in naložilo toženi stranki, da ponovno presodi njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise, odgovora na tožbo pa ni poslala. Sodišče pa je ob pregledu upravnega spisa Bpp 694/2012 ugotovilo, da je tožeča stranka dne 26. 10. 2012 vložila prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v dveh kazenskih zadevah in sicer IK 52623/2011 in IK 53457/2011. Slednja je bila med postopkom izločena iz navedenega upravnega spisa in se sedaj vodi pod opr. št. Bpp 727/2012. O tej pomoti je sodišče obvestilo toženo stranko, ki je dne 11. 2. 2013 izdalo popravni sklep št. Bpp 727/2012-7, ki je bil vročen tudi tožeči stranki. V zvezi z navedenim sklepom o popravi je tožeča stranka dne 28. 2. 2013 sodišču sporočila, da se s spremembo številke zadeve vsebinsko ne spremeni nič, zato vztraja pri že vloženi tožbi.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, ima oporo v citiranih materialnih predpisih ter izhaja iz podatkov v upravnih spisih. Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe podala pravilne razloge za svojo odločitev. Sodišče zato v celoti sledi njeni obrazložitvi in ponovno ne navaja razlogov za svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu-v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi z navedbami v tožbi pa še dodaja: V skladu z določili 11. do 24. člena ZBPP mora prosilec za brezplačno pravno pomoč za dodelitev le te kumulativno izkazati dva pogoja in sicer finančno materialni kriterij oziroma tako imenovan subjektivni kriterij katerega sodišče presoja na podlagi listin o finančnem in materialnem položaju in objektivni kriterij v skladu z določilom 24. člena ZBPP. Na podlagi slednjega sodišče presoja okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči predvsem z vidika, da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. V tretjem odstavku 24. člena ZBPP je še določeno, da se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, če je očitno, da stranka zlorablja možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih sredstev, tudi če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanje in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Tožena stranka je v izpodbijani odločbi presojala pravičnost za dodelitev brezplačne pravne pomoči, v skladu z ustaljeno upravno sodno prakso. Tako je presojala osebnost tožeče stranke, težo kaznivega dejanja, zapletenost pravnega vprašanja in druge konkretne okoliščine, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožeča stranka zagovornika. Tudi po oceni sodišča je tožena stranka pravilno in zadostno utemeljila, da bi bila dodeljena brezplačna pravna pomoč v konkretni zadevi v očitnem nasprotju z načeli pravičnosti, saj je tožeča stranka po poklicu ekonomist, ki je opravljala dejavnost samostojnega podjetnika, teža očitanega kaznivega dejanja pa tudi ni takšna, da bi bilo zgolj zaradi tega v interesu pravičnosti, da se tožeči stranki dodeli strokovna pomoč zagovornika v okviru brezplačne pravne pomoči. Iz obrazložitve kazenske sodbe tudi izhaja, da so bile v postopku vpogledane in prebrane izjave treh prič ter zapisniki, potrdila in drugi listinski dokazi, iz česar je tudi mogoče zaključiti, da ne gre za obravnavanje zapletenih vprašanj dejanskega stanja, kot tudi ne pravno zapletenih vprašanj, poleg tega pa tudi ni dodatnih konkretnih okoliščin, ki bi kazale na to, da bo pošten postopek zagotovljen le, če bo imela tožeča stranka pomoč strokovne obrambe.

Glede na vse navedeno je sodišče tožbo, v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZUS-1, kot neutemeljeno zavrnilo, saj je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, odločba pa pravilna in na zakonu utemeljena.